Alpski botanični vrt Juliana

26/06/2026

𝐌𝐞č𝐞𝐤 𝐢𝐳 𝐨𝐤𝐨𝐥𝐢𝐜𝐞 𝐁𝐫𝐞𝐠𝐢𝐧𝐣𝐚

🌸[100 cvetk za 100 let]🌸

Prvo nahajališča strešnatega mečka (Gladiolus imbricatus) v Sloveniji je našel dr. Tone Wraber skupaj z Milanom Lovko 17. julija 1971 v okolici Breginja. Raztreseno je rasel na zaraščajočih travnikih v bližini vasice Logje. Vrsta je sicer bolj pogosta v Vzhodni Evropi, v Srednji ima malo nahajališč, v Alpah uspeva predvsem na njihovem južnem obrobju.

Od drugih naših mečkov se strešnati loči po bolj gostem socvetju in zakrivljeni cevi cvetnega odevala. Njegovi listi na koncu niso tako ostro koničasti kot pri drugih vrstah, predvsem najnižji list je top.

📷Špela Pungaršek

24/06/2026

Š𝐨𝐩𝐚𝐬𝐭𝐢 𝐡𝐮𝐝𝐢č𝐞𝐯 𝐤𝐫𝐞𝐦𝐩𝐞𝐥𝐣

🌸[100 cvetk za 100 let]🌸

🏔️V Juliani cveti šopasti repušnik (Physoplexis comosa) 😍! Vrsta je endemična v južnih Alpah, kjer je preživela ledene dobe. Njena razširjenost na zahodu sega do Comskega jezera v Italiji, na vzhodu pa do naših Karavank, kjer je v dolini Belce eno njenih najbolj znanih nahajališč. Uspeva samo v apnenčastih in dolomitnih skalnih razpokah v Italiji, Avstriji in Sloveniji.

🌸Cvet šopastega repušnika je malo drugačen kot pri drugih vrstah repušev (Phyteuma), genetske raziskave pa potrjujejo, da je vrsta sestrska repušem in tvori precej samostojno evolucijsko linijo. Gre za geološko staro vrsto.

🏦Repušnik je pod imenom Phyteuma comosum leta 1753 opisal že Karel Linne, ki je zapisal, da uspeva na Monte Baldu in v Tirolskih gorah. V samostojen rod Physoplexis ga je leta 1853 uvrstil botanik Ferdinand Schur (1799-1878), a je pri tem povzel ime, ki ga je rastlini nadel že avstrijski botanik Stephan Ladislaus Endlicher (1804-1849). Izraz Physoplexis izvira iz grščine in pomeni mehurjast, napihnjen ter se nanaša na podobo cvetov. Latinska beseda comosa pomeni šopast. Ker naj bi cvetovi spominjali na kremplje, ga Nemci imenujejo šopasti hudičev krempelj 🧛‍♂️(Schopfteufelskralle) 🙃.

📷Špela Pungaršek

22/06/2026

❤️𝐒𝐭𝐨 𝐥𝐞𝐭 𝐳𝐯𝐞𝐬𝐭𝐨𝐛𝐞 𝐉𝐮𝐥𝐢𝐚𝐧𝐢❤️

🌸[100 cvetk za 100 let]🌸

Teden začenjamo s cvetko iz zgodovine vrta. Če so se lastniki in vodstvo vrta v 100 letih večkrat zamenjali, pa je nekaj ostalo isto. Juliani je od ustanovitve pa do danes ostala zvesta družina Tožbar oziroma Završnik, ki tudi danes s srcem skrbi za rastline v vrtu.

Prvi vrtnar v Juliani je bil Trentar Anton Tožbar (1905–1993), vnuk tistega Antona Tožbarja, kateremu je medved odtrgal spodnjo čeljust, kar je mož preživel in se nato 20 let hranil po posebnem liju. Tožbarja je Albert Bois de Chesne že leta 1925 za 11 mesecev poslal na šolanje v Padovo. Pomočnica v vrtu je postala njegova sestrična Ančka Kavs (1907-2000) iz Vrsnika. Anton Tožbar je delo nato predal hčerki Mariji in zetu Jožetu Završniku (1946–2005), družinsko tradicijo od leta 2004 pa nadaljuje njun sin Klemen Završnik.

Delo vrtnarjev v Juliani se pri rastlinah ne ustavi in obsega še marsikaj drugega. Težko je opazovati, ko nekatere rastline v vrtu propadejo ali ko vse bolj zahtevni obiskovalci niso zadovoljni. A v Juliani so tudi številni drobni trenutki veselja, ki skrbnikom vrta vedno znova potrdijo smisel njihovega dela. Takšno je na primer cvetenje redkega komenskega svišča ali cvetenje rastline, ki so jo z velikim trudom vzgojili iz semen in jo nato po več letih presadijo na ustrezno mesto v vrtu.

Predanost, potrpežljivost in ljubezen do vrta so razlogi, da smo se ob 100-letnici Juliane zahvalili ljudem, ki Juliano soustvarjajo že vse življenje! Hvala Mariji in Klemenu Završniku ❤️!

📷Arhiv družine Završnik, Tone Wraber, Stojan Borštnar

21/06/2026

Čeprav sta veter in grozeča nevihta odpihnila "Čarovniške rastline v Juliani" (zagotovo so prste imele vmes čarovnice 🤫), pa je drugi del Poletne muzejske noči v Juliani odlično uspel ☺️.
Tea Knapič, vodja kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovni muzej Slovenije , nam je na zanimiv način predstavila značilnosti komarjev🦟, vrste, ki se pojavljajo v Sloveniji, ter njihov monitoring.
Nato nam je strokovnjak za nočne metulje🦋, Bojan Zadravec, predstavil značilnosti nočnih metuljev in nekatere zanimive vrste. Ko se je znočilo, smo si nekaj metuljev ogledali tudi na svetlobnih pasteh. Delimo nekaj utrinkov 🥰

📷 Špela Pungaršek

20/06/2026

𝐁𝐢𝐬𝐞𝐫 𝐓𝐫𝐧𝐨𝐯𝐬𝐤𝐞𝐠𝐚 𝐠𝐨𝐳𝐝𝐚

🌸[100 cvetk za 100 let]🌸

Predstavljamo še eno lepotico s Čavna. Rebrinčevolistna hladnikija (Hladnikia pastinacifolia) uspeva samo v Trnovskem gozdu in nikjer drugje na svetu. Botaniki predvidevajo, da gre za staro vrsto, ki je v času ledenih dob preživela le na nepoledenelem delu Trnovske planote, kasneje pa njeno širjenje s semeni ni bilo uspešno. Je zavarovana, uvrščena na Rdeči seznam kot redka vrsta, spada pa tudi med vrste Natura 2000.

Na neznano kobulnico s Čavna naj bi Franca Hladnika (1773–1844), ustanovitelja botaničnega vrtav Ljubljani, prvi opozoril kustos Deželnega muzeja za Kranjsko Henrik Freyer (1802–1866). Po Hladniku je bila vrsta tudi poimenovana, z danes veljavnim imenom so jo predstavili v zbirki Flora Germanica exsiccata, ki jo hranimo tudi v Prirodoslovni muzej Slovenije. Rod Hladnikia je monotipičen, kar pomeni, da je v njem samo ena vrsta - rebrinčevolistna hladnikija. V Juliani vrsta zelo dobro uspeva.

Hladnikija je danes simbol Botaničnega društva Slovenije, po njej pa se imenuje tudi društvena revija.

📷David Kunc, Špela Pungaršek

19/06/2026

𝐑𝐞𝐝𝐞𝐤 𝐢𝐥𝐢𝐫𝐬𝐤𝐢 𝐞𝐧𝐝𝐞𝐦𝐢𝐭

🌸[100 cvetk za 100 let]🌸

Primorska košeničica (Genista holopetala), nekdaj imenovana celovenčni reličnik, je endemična v severozahodnem delu Dinarskega gorstva (Velebit, Velika Kapela, Gorski Kotar). Uspeva še nad dolino Glinščice v Italiji, pri nas pa samo v Trnovskem gozdu (Kucelj, Mala gora), kjer je rastlino prvi opazil vrtnar v ljubljanskem botaničnem vrtu Andrej Fleischmann (1805–1867) in spoznal, da gre za novo vrsto. V Prirodoslovni muzej Slovenije hranimo zbirko Flora Germanica exsiccata s Fleischmannovim (tipskim) primerkom.

Vrsta je pri nas zavarovana, uvrščena na Rdeči seznam kot ranljiva ter tudi t. i. vrsta Natura 2000. V Juliani vsako leto lepo cveti 😍.

📷David Kunc, Špela Pungaršek

18/06/2026

Pozor, v soboto bodo nekatere ceste, ki vodijo v Trento zaprte (popolne zapora Vršiča do ca. 16ih). Priporočamo obvoz čez Predel (do 12ih).

Če boste v Trenti ali na Vršiču navijali za kolesarje 🚴, vabljeni tudi v Juliano 😉.

[DIRKA PO SLOVENIJI - 4. ETAPA] ⚠️🚴‍♂️ Zaradi kolesarske dirke bodo v soboto, 20. junija, med 10.15 in 16.00 v veljavi zapore cest na relaciji Kranj–Škofja Loka–Železniki–Dražgoše–Kropa–Lesce–Bled–Krnica–Mojstrana–Kranjska Gora–Rateče–Trbiž (Italija)–Predel–Vršič–Kranjska Gora.

❌ Pozor! Regionalna cesta na prelaz Vršič bo od zapornic v Trenti do zapornic nad Kranjsko Goro zaprta ves čas med 5.00 in 16.00! Dostop bo mogoč za pešce in kolesarje.

Predvidena časovnica zapor:
➡️ Kranj–Škofja Loka med 10.10 in 10.50.
➡️ Škofja Loka–Železniki med 10.35 in 11.15.
➡️ Železniki–Kropa med 11.00 in 11.45.
➡️ Kropa–Kamna Gorica–Lesce med 11.30 in 12.00.
➡️ Lesce–Bled med 11.40 in 12.10.
➡️ Bled–Spodnje Gorje–Krnica med 11.50 in 12.20.
➡️ Krnica–Radovna–Mojstrana med 12.00 in 12.50.
➡️ Mojstrana–Kranjska Gora–Rateče med 12.25 in 13.20.
➡️ Rateče–Trbiž (Italija) med 12.55 in 13.45.
➡️ Trbiž (Italija)–Predel med 13.15 in 14.10.
➡️ Predel–Kluže–Trenta med 13.35 in 14.30.
➡️⚠️ Trenta–Vršič–Kranjska Gora med 5.00 in 16.00.

18/06/2026

𝐑𝐨ž𝐧𝐚𝐭 𝐛𝐨ž𝐣𝐢 𝐜𝐯𝐞𝐭

🌸[100 cvetk za 100 let]🌸

Na vrsti je še en klinček 😍. Klinčke pogosto imenujemo tudi nageljčki. Beseda izvira iz nemščine (nagel) in prav tako pomeni žebelj oz. klin. Nanaša se na klinasto obliko venčnih listov, ki so s spodnjim delom (žebico) vtaknjeni v čašno cev, na koncu pa razširjeni v ploščico.

Divji klinček (Dianthus sylvestris) uspeva na sončnih, kamnitih mestih, tako v gorah kot v nižjih legah. Vrsto je s Kranjske opisal avstrijski botanik in jezuit Franz Ksaver Wulfen (1728–1805) leta 1786 in dodal barvno ilustracijo, ki prikazuje tako majhno rastlino z enim cvetom kot tudi večjo rastlino z več cvetovi. Danes morfometrične in genetske raziskave potrjujejo, da gre pri tem za raznolikost znotraj iste vrste.

📷David Kunc, Špela Pungaršek

17/06/2026

𝐃𝐢š𝐞č𝐢 𝐨𝐤𝐫𝐚𝐬 𝐦𝐞𝐥𝐢šč

🌸[100 cvetk za 100 let]🌸

Rodovno ime Dianthus izvira iz grščine in pomeni božji cvet (dios = bog in anthos = cvet). Klinčki oz. nageljčki imajo izrazit prijeten vonj, ki privablja številne opraševalce. Med njimi so pogosto metulji, ki z dolgim sesalom lahko pridejo do medičine. Na meliščih v gorah in v Juliani cveti Sternbergov klinček (Dianthus sternbergii), ki ga včasih zavohamo še preden ga zagledamo. Endemičen je v jugovzhodnih Alpah.

To vrsto je kot novo za znanost opisal italijanski naravoslovec Carlo Matteo Capelli (1763–1831) in pri tem povzel ime, ki ji ga je vrsti nadel že češki botanik Franz Wilhelm Sieber (1789–1844). Slednji je v začetku 19. stoletja raziskoval rastlinstvo Kranjske in se na stroške Žige Zoisa povzpel tudi na Triglav. Rastlino sta poimenovala po češkem teologu in botaniku Kašparju Sternbergu (1761-1838), ki se je ukvarjal predvsem s paleobotaniko.

📷Špela Pungaršek, David Kunc

16/06/2026

V Juliani bo kmalu zacvetel šopasti repušnik (Physoplexis comosa)! Cvetijo pa tudi čudovita rebrinčevolistna hladnikija (Hladnikia pastinacifolia), številni klinčki (Dianthus sp.) in zlati koren (Asphodelus albus). Mečki (Gladiolus illyricus) in jesenček (Dictamnus albus) se počasi poslavljajo. Delimo nekaj fotografij rastlin iz vrta, posnetih v petek, 11. 6. 2026.

📷Špela Pungaršek