Tolminski muzej

29/05/2026

Z vami delimo utrinek iz včerajšnjega dogodka, ki je potekal v okviru mednarodnega zgodovinskega Festivala èStoria 2026 v Epic Centru v Novi Gorici. Na njem so sodelovali dr. Petra Svoljšak, mag. Damjana Fortunat Černilogar, Luca Piacquadio, dr. Uroš Košir, Roberto Todero in Vinko Avsenak.

28/05/2026

Včeraj, 27. maja 2026, je bil za Tolminski muzej posebno ganljiv dan. Na ogled občasne razstave "DFW C.V: Zgodba sestreljenega letala z gora nad Kneškimi Ravnami" je ob spremstvu hčerke, zgodovinarja Marka Ličine in arheologa dr. Uroša Koširja (oba iz Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije) prišel gospod Klaus von Glass. Gospod Glass je namreč nečak nemškega opazovalca, nadporočnika (Oberleutnant) Edmunda von Glassa, ki so ga skupaj s pilotom, desetnikom (Unteroffizier) Wilhelmom Boltejem, Italijani sestrelili med izvidniškim poletom 16. oktobra 1917. Letalca sta imela verjetno namen leteti proti reki Tilment, ko ju je nad Čedadom napadlo italijansko letalo Hanriot HD.I višjega vodnika (Sergente maggiore) Guglielma Fornagiarija, kmalu nato pa nad Krnom še letalo vodnika (Sergente) Cesara Magistrinija, oba iz 78. eskadrilje (78a Squadriglia). Nemško letalo je strmoglavilo visoko nad Kneškimi Ravnami. Pilot Wilhelm Bolte je dobil hudo poškodbo lobanje, opazovalec Edmund von Glass pa je imel zdrobljeni obe nogi. Oba sta se vlekla navzdol po ozki gorski poti. Po petih urah je nadporočnik von Glass padel v nezavest. Ko se je naslednje jutro zbudil, je ugotovil, da je njegov tovariš ponoči padel v brezno. Z zdrobljenimi nogami se je vlekel naprej, dokler ga po 32 urah niso našli domačini popolnoma izčrpanega.
Edmund von Glass se je po okrevanju vrnil v letalstvo, vendar na fronti ni več letel. Živel je v Füssnu na Bavarskem in se ukvarjal s proizvodnjo pletenin. Leta 1960 je umrl zaradi posledic prometne nesreče. Posmrtnih ostankov Wilhelma Bolteja niso odkriti.
Izjemno zgodbo si v razstavni obliki, ki je plod sodelovanja Tolminskega muzeja z Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije, lahko ogledate v Tolminskem muzeju do novembra 2026.

🖊️mag. Miha Mlinar
📷Miha Mlinar, Tanja Kavs

27/05/2026

Tokrat želimo spomniti na 22. mednarodni zgodovinski Festival èStoria 2026, ki letos poteka na temo "Religije" na različnih lokacijah v Gorici in Novi Gorici. Gre za številna predavanja, predstavitve in razprave, ki jih sooblikujejo zgodovinarji, pisatelji, umetniki, novinarji in vodilne osebnosti nacionalnega in mednarodnega kulturnega življenja. Nekateri čezmejni dogodki festivala èStoria bodo simultano prevajani v slovenski oz. italijanski jezik. Program, ki povezuje kulture, jezike in zgodbe, je dostopen 👉: https://www.estoria.it/wp-content/uploads/2026/05/Estratto-Giracitta-BeWoP.pdf. Celoten program festivala èStoria 2026 pa je dosegljiv 👉: https://www.estoria.it/wp-content/uploads/2026/05/eStoria2026_religioni_Giracitta_WEB.pdf.
Ob tem želimo izpostaviti, da bo v sklopu dogodka, ki bo potekal jutri, 28. maja 2026 med 15. in 16. uro, v Epic Centru v Novi Gorici, sodeloval tudi Tolminski muzej. V pogovoru, ki ga bo pod skupnim naslovom 'Pot miru - Od grozot prve svetovne vojne do zgodbe o sobivanju in spoštovanju' vodila dr. Petra Svoljšak, bo mag. Damjana Fortunat Černilogar izpostavila izjemno zgodbo nastanka in prizadevanj za ohranitev Spominske cerkve Sv. Duha v Javorci ter njeno sporočilnost. V letu, ko mineva 110 let od njene gradnje in predaje namenu, je Spominska cerkev v Javorci tudi medijsko bolj izpostavljena. Vse do danes je ohranila prvotni namen in prav to nedeljo, na Binkošti, je v Javorci ponovno potekalo bogoslužje v čast Sv. Duhu. Bogoslužje je spremljal tudi Christian Walther s snemalcem, saj za avstrijsko nacionalno televizijo pripravlja dokumentarni film o Javorci. Z njim sodeluje tudi Tolminski muzej, ki hrani obsežno arhivsko gradivo Remigiusa Geylinga, ki je cerkev zasnoval in pri gradnji tudi aktivno sodeloval. Spominska cerkev je bila od konca prve svetovne vojne do danes zaradi posledic neugodnih vremenskih razmer in potresa deležna že več večjih prenov. Nedavno se je na objektu pričela nova sanacija lesenega dela objekta nad vhodom.
Zaradi izjemne sporočilnosti Spominske cerkve Sv. Duha v Javorci, še zlasti v tem nemirnem času, v katerem živimo, si v Tolminskem muzeju prizadevamo opozarjati na vrednote, ki jih predstavlja. Ob pripravah na 100. obletnico izgradnje smo jo z obsežno raziskavo na novo ovrednotili ter ji leta 2016 posvetili obsežno potujočo razstavo in monografijo. Gre namreč za izjemen spomenik državnega pomena in od leta 2017 tudi nosilko Znaka evropske dediščine (European Heritage Label). Vojaki 3. gorske brigade XV. avstro-ogrskega korpusa so Spominsko cerkev Sv. Duha zgradili z željo, da postane trajen spomenik v spomin na padle vojake ter da ohrani prvoten namen, za kar župnija Tolmin s katoliškim bogoslužjem skrbi vsa leta. Enkrat na leto pa je v Javorci tudi pravoslavna sveta maša. Cerkev v Javorci, ki so jo zgradili vojaki različnih narodnosti in veroizpovedi, je danes prostor srečevanj in skupnega spomina na padle na soški fronti. Obiskovalci prihajajo iz različnih kulturnih okolij. Prevzame jih pogled na cerkev umeščeno v kulturno krajino z gorsko kuliso v ozadju ter njena barvita notranjost z vžganimi 2565 imeni padlih vojakov, kjer vlada poseben mir in kjer se človek preda mislim in posebnim občutkom ter vsaj za kratek čas poskuša najti notranji mir.

📷🖊️mag. Damjana Fortunat Černilogar




Soča Valley
Občina Tolmin
,

,

22/05/2026

Vabimo vas, da se povzpnete na Kozlov rob od koder se v teh lepih dneh ponujajo izjemni razgledi, se spustite v prostore nekdanjega tolminskega gradu ter potopite v daljno preteklost, ko je mogočni grad Kozlov rob bdel nad prišleki v Tolminsko kotlino.
Tolminski muzej
Soča Valley

14/05/2026

Dragi obiskovalci!
Mednarodni dan muzejev 18. maja praznujemo že od leta 1977, ko ga je razglasil Mednarodni muzejski svet ICOM. Na ta dan muzeji vsako leto opozarjamo na pomembno vlogo muzejev v družbi ter na svojo vlogo kot prostorov kulturnih izmenjav, razumevanja, sodelovanja in miru. Leta 2026 Mednarodni dan muzejev poteka pod naslovom »Muzeji povezujejo razdeljeni svet« ("Museums Uniting a Divided World"). Tema izpostavlja muzeje kot prostore dialoga, vključevanja in povezovanja v času družbenih, kulturnih in političnih delitev.

Čeprav tokrat muzejski dan pade na ponedeljek, ko je Tolminski muzej običajno zaprt, bo muzej 18. maja 2026 odprt za obiskovalce z brezplačnim vstopom.
V Tolminskem muzeju v Tolminu bodo med 9. in 15. uro na ogled stalna razstava 'Naplavine obsoške zgodovine' ter občasni razstavi "V objemu gozdov. Gospodarjenje z gozdovi Zgornjega Posočja." in "DFW C.V. Zgodba sestreljenega letala z gora nad Kneškimi Ravnami."
Rojstna hiša pesnika Simona Gregorčiča na Vrsnem pa bo 18. maja 2026 odprta med 13. in 16. uro.

Ob tem naj spomnimo še, da bo istega dne ob 11. uri v Narodni galeriji v Ljubljani potekala slovesnost s podelitvijo Valvasorjevih odličij za izjemne dosežke na področju muzejstva, ki jih podeljuje Slovensko muzejsko društvo.

,

11/05/2026

Ob nedavnem Dnevu Evrope želimo opozoriti na 15. obletnico pobude Znak evropske dediščine (European Heritage Label). Na slovesnosti, ki je ob tej priložnosti 22. aprila 2026 potekala v Muzeju umetnosti in zgodovine v Bruslju, je Znak evropske dediščine prejelo 13 novih nosilcev. Ta skupnost tako sedaj šteje 80 članov v več kot 250 mestih po vsej Evropi. Iz Slovenije so člani te skupnosti Partizanska bolnica Franja (2014), Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci (2017), Prešernova Zdravljica (2019) ter v sklopu projekta 'Cistercijanske krajine povezujejo Evropo' še samostan Stična in nekdanji cistercijanski samostan Marijin studenec v Kostanjevici na Krki (2023).
Gre za bogastvo naše skupne zgodovine, pri čemer vsi nosilci Znaka evropske dediščine zaznamujejo pomembne mejnike pri oblikovanju naše družbe, hkrati pa predstavljajo in izpostavljajo pomembne vrednote (svoboda, demokracija, enakost, pravna država, človekove pravice) ter si prizadevajo za spoštovanje raznolikosti, medsebojnega razumevanja in medkulturnega dialoga.
Glenn Micallef, komisar za medgeneracijsko pravičnost, mladino, kulturo in šport je na slovesnosti v Bruslju izpostavil tudi, da nam dediščina v času velikih sprememb in pretresov daje oporo in nam pomaga razumeti preteklost, hkrati pa da nas tudi navdihuje pri gradnji skupnosti prihodnosti.
Nam pa je še posebej dragocen navdih Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci, kraj evropskega spomina, ki se je zapisal v zgodovino Evrope. Predstavlja poziv k miru in spravi ter priča o združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje. Predstavlja vrednote kot so mir, človeško dostojanstvo in enakost s spoštovanjem različnih kultur, religij in narodnosti. Trudimo se ohranjati ta izjemen kulturni spomenik in kolektivni spomin na čas, ko sta solidarnost in ustvarjalnost v težkih preizkušnjah, odigrali pomembno vlogo. Zgodba Javorce nas opominja, da si moramo neprestano prizadevati za mir ter gojiti spoštljive medsebojne odnose in spoštljivo komunikacijo.

🖊️mag. Damjana Fortunat Černilogar






European Heritage Label Bureau - EHL Bureau

07/05/2026

V Slovenskem etnografskem muzeju je od 23. aprila 2026 na ogled občasna razstava PRAZGODOVINSKA JELKA IZ ČADRGA: Z RAZISKAVAMI DO ZNANJA. Razstava je plod sodelovanja Slovenskega etnografskega muzeja, Katedre za tehnologijo lesa, Oddelka za lesarstvo Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, najditeljem in skrbnikom najdene prazgodovinske jelke iz Čadrga Janijem Kutinom ter glasbenikom in izdelovalcem glasbil Samom Kutinom.
Na razstavi je izpostavljena izjemna zgodba več kot 6000 let starih jelovih debel, najdenih v mulju in blatu v Čadrgu pri Tolminu. Do odkritja hlodov jelk je prišlo pri obnovi kalov za napajanje živine. Na občasni razstavi izjemno zgodbo o jelkah dopolnjuje sklepni del razstave o naravoslovnih raziskavah predmetov iz zbirk Slovenskega etnografskega muzeja. Rzstavo pa bogati še en predmet, ki izhaja iz vasi Čadrg. Gre za izjemen obdelan kos debla (domnevno jelke) narejen za hrambo žita, ki ga hrani Tolminski muzej. 'Lesena skrinja' s pokrovom ima notranjost predelano na tri predele za hrambo različnih vrst žit. Na domačiji Čadrg 4 so jo hranili vse do leta 1963, ko jo je odkupil muzej v Tolminu. Stara je okrog 200 let in je iz časov, ko so v Čadrgu trebili gozd, sekali debelo sadno drevje ter sejali predvsem rž in tudi nekaj pšenice.
Naj omenimo še, da je vas Čadrg tudi pomembno arheološko območje, kar so potrdila arheološka izkopavanja v letih 2014 in 2022, ki so prinesla nova spoznanja in potrditev poseljenosti območja Čadrga v srednji kameni dobi ter v starejši in mlajši železni dobi. Na to nas opozarjajo odkritja z najdišča Laze pri vasi Čadrg, kjer so bili izkopani železnodobni žgani grobovi, ki nakazujejo velik potencial tega prostora v sklopu posoških železnodobnih najdišč.

Na koncu pa še povabilo v Slovenski etnografski muzej, kjer je razstava o prazgodovinski jelki iz Čadrga na ogled še do 6. septembra.

📷arhiv Tolminskega muzeja
🖊️mag. Damjana Fortunat Černilogar

06/05/2026

Na današnji dan, 6. maja 1976, ob 21. uri zvečer je tudi območje Zgornjega Posočja stresel močan potres, ki je prizadel severovzhodno Italijo, predvsem Furlanijo. Poleg človeških žrtev je terjal veliko gmotne škode. Vabimo vas, da prisluhnete podkastu 'Prelomnice' s šestimi epizodami na https://365.rtvslo.si/podkasti/prelomnice/173252109, ki ga je ob 50. obletnici potresa pripravil Radio Koper, ter k branju prispevka Mariše Bizjak in Špele Lenardič na MMC RTV SLO - https://www.rtvslo.si/okolje/50-let-od-rusilnega-potresa-strehe-so-se-rusile-zemlja-valovila-skale-kotalile-zivali-norele/781287 V njem pričevalci iz obeh strani meje delijo spomine na ta neprizanesljiv čas, ki je posegel v takratni način življenja, hkrati pa od ljudi terjal hitra prilagajanja novim razmeram, predvsem pa vzbujal veliko negotovosti in skrbi.

Naj zaključimo še s povabilom Tolminskega muzeja na jutrišnji dogodek SE SPOMINJATE POTRESA LETA 1976?, ki bo potekal v Kinogledališču Tolmin ob 20.00. S sogovorniki iz Slovenije in Italije se bomo ozrli na to prelomno obdobje ter spregovorili o odzivih skupnosti ter delovanju različnih strokovnih služb, ki so bile vključene v pomoč prizadetim in v popotresno obnovo porušenih naselij. Gostje večera bodo: dr. Ina Cecić, seizmologinja, zaposlena na Agenciji Republike Slovenije za okolje; prof. dr. Peter Suhadolc, geofizik in seizmolog, Trst; prof. dr. Živa Deu, arhitektka, Ljubljana; Renzo Rucli, arhitekt, Beneška Slovenija; Anton Ladava, nekdanji predsednik Skupščine Občine Tolmin in Fabio Bonin, nekdanji župan občine Grmek v Beneški Sloveniji.

Kinogledališče Tolmin
četrtek, 7. maja 2026, ob 20.00


Tolminski muzej

06/05/2026

Folklorno društvo Ivan Laharnar - Planota in Moški pevski zbor Ivan Laharnar Šentviška Gora sta dobila ime po Ivanu Laharnarju, domačinu s Šentviške Gore, ki ga želimo izpostaviti ob 160. obletnici njegovega rojstva. Bil je kmet, gostilničar, trgovec, župan, organist, zborovodja in skladatelj. Še posebej želimo opozoriti na njegovo skladateljsko delo.
Rodil se je na današnji dan, 6. maja (7. maja je bil krščen), leta 1866 pri Špičku na Šentviški Gori. Ker doma niso bili premožni, je moral ostati na kmetiji. Tamkajšnji župnik Franc Ilovar ga je prvi uvajal v osnovno petje, orglanje in pevovodstvo. Laharnar se je tudi sicer oprl na domače učitelje. Omeniti je treba še Adolfa Harmela, župnika v Šebreljah, ter kaplana Ivana Kokošarja, ki je takrat deloval v Cerknem. V znak hvaležnosti in spoštovanja je vsakemu zložil skladbo in jim posvetil tudi eno svojih večjih del.
Na glasbenem področju se je izpopolnjeval v glasbeni teoriji, modulaciji, kontrapunktu in harmoniji. Ob tem naj omenimo njegovo prvo skladbo za pevski zbor 'Vina brž na mizo', ki je nastala v času izpopolnjevanja pri Harmelju.
Laharnar je postal organist in zborovodja, hkrati pa tudi mojster vokalne melodije. Sam je kot organist v cerkvi na Šentviški Gori pričel kot 15-leten fant, delo organista pa je nato opravljal 56 let. Izučil je 17 organistov in zborovodij. Prispeval je k razmahu zborovskega petja po Planoti in tudi sam vodil nekaj zborov. Po njegovi zaslugi so imeli v njegovem času na Gori tudi pihalno godbo. Kot skladatelj je bil najbolj plodovit med 20. in 35. letom življenja. Leta 1892 je bil na Dunaju častno zaveden v glasbenem listu avstrijskega cecilijanskega društva 'Cäcilien – Vereins –Katalog' za latinsko liturgično skladbo za mašo 'Ora pro nobis', ki jo je zložil leta 1892 ob 700. obletnici domače župnije. Njegovo skladateljsko delo je precej obsežno. Napisal je Gorske cvetlice, Pomladanski odmevi, Gorski odmevi, Planinke, Mi vstajamo, Moja domovina, Nocoj je prav lep večer in druge. Je avtor več kot 600 kompozicij, večinoma sakralnih zborovskih skladb in drugih vokalnih del. Svoja dela je objavljal v številnih glasbenih revijah, največkrat pri Goriški Mohorjevi družbi in v okviru Cecilijinega društva.
V najhujših letih fašizma je na Prapetnem ilegalno vadil dvanajst članski moški pevski zbor. Umrl je 27. decembra 1944. Ko so skladatelja na njegovi zadnji poti spremljali najožji sorodniki in vaščani, so Nemci aretirali njegovega sina, ki je prišel obiskat umirajočega očeta. Zažgali so odrske kulise prosvetnega društva, ki jih je skladatelj dal izdelati leta 1922. Tako je zapisal Stane Jan v Primorskih novicah 2. 4. 1966.
Na pobudo domačinov in Kluba starih goriških študentov so leta 1969 na rojstno hišo skladatelja Ivana Laharnarja na Šentviški Gori odkrili spominsko ploščo, na kateri piše: »Kmet – glasbenik glej oboje: / zemljo orje – pesmi poje. / Slovenski skladatelj / Ivan Laharnar / rojen v tej hiši 6. 5. 1866 / umrl 27. 12. 1944 / Klub starih goriških študentov / rojaki / 1969«. Takrat je bila izdelana tudi razglednica in žig z napisom: "Odkritje spominske plošče na rojstni hiši skladatelja Ivana Laharnarja (1866–1944) / Šentviška Gora na Tolminskem, 15. junija 1969 / Ob 25-letnici smrti postavili Gorjani in Klub starih goriških študentov".
Leta 2020 so mu domačini v domačem kraju postavili še spomenik. Na spletni strani www.dlib.si pa najdete nekaj Laharnarjevih objavljenih del in njegovo podobo.

Viri: Podgornik, Iris: 60 let od smrti Ivana Laharnarja - kmeta, gostilničarja, trgovca, župana, organista, zborovodje in skladatelja. Da bi njegove pesmi odmevale še dolgo, Epicenter, VI/1, januar 2005, 23–24.
Harej, Zorko: Skladatelj Laharnar, ki ga premalo poznamo, Koledar 1969 Goriške Mohorjeve družbe, 73–76.

🖋️mag. Damjana Fortunat Černilogar


Šentviška planota
Tolminski muzej

04/05/2026

V Tolminskem muzeju se s spoštovanjem spominjamo vseh pogovorov in srečanj z dr. Brankom Marušičem - ostajamo mu hvaležni za vso njegovo podporo, spodbude in prijetna sodelovanja.
Svojcem in najbližjim izrekamo iskreno sožalje.

Umrl je zgodovinar in sodobni polihistor Branko Marušič, dolgoletni direktor Goriškega muzeja. Bil je tudi ravnatelj, pobudnik in vodja Raziskovalne postaje ZRC SAZU-ja v Novi Gorici in sodelavec novogoriške univerze. Star je bil 88 let.