Slovenski gledališki inštitut

Slovenski gledališki inštitut Slovenski gledališki inštitut je edini nacionalni gledališki muzej, ki se posveča ohranjanju slovenske gledališke kulture. V njegovih prostorih si lahko ogledate našo stalno razstavo, ki predstavlja razvoj slovenskega gledališča od njegovih začetkov v 16. stoletju do začetka 20. stoletja. Poleg tega predstavljamo številne občasne razstave o različnih vidikih slovenske gledališke zgodovine. Hiter korak v zgodovino gledališča za vse gledališke navdušence, v središču starega mestnega jedra.

Slovenski gledališki inštitut je pravni naslednik Slovenskega gledališkega muzeja, ustanovljenega 29. novembra 1952. Nahaja se v starem mestnem jedru Ljubljane, na Mestnem trgu 17 (tu je umrl baročni slikar Fortunat Bergant, nekaj časa so na tem naslovu domovali France Prešeren, Miha Kastelic in Miran Jarc).

Osrednji del inštituta je gledališki muzej - osrednji in edini nacionalni gledališki m

uzej. Oddelki muzeja (Arhiv, Ikonoteka, Zvočni arhiv, Video arhiv in Knjižnica) hranijo zbirke fotografij, gledaliških listov, plakatov, letakov, pisem, rokopisov, knjig, periodike, časopisne, zvočne in video dokumentacije, scenskih in kostumskih osnutkov, (delno tudi) kostumov, maket ter drugega muzealskega gradiva.

Muzej pripravlja razstave, posvečene bodisi posameznim gledališkim umetnikom ali obdobjem, ob tem pa v prostorih inštituta poteka tudi vrsta prireditev, posvečenih različnim vidikom slovenskega gledališča, njegove teorije in prakse (simpoziji, predavanja, nastopi in srečanja gledaliških ustvarjalcev, video projekcije, predstavitve publikacij, pedagoški in andragoški program itn.) Zaradi prostorske omejenosti z razstavami gostuje bodisi v gledališčih, galerijah ali drugih muzejih.

Inštitut ima v ponudbi prek 20 pedagoških in andragoških programov, s katerimi otrokom, mladini in odraslim predstavljamo slovensko gledališko dediščino ter spodbujamo razvoj gledališke pismenosti. Inštitut je tudi nacionalni koordinator kulturno-umetnostne vzgoje na področju gledališča in vodi spletno platformo Zlata paličica, ki je referenčna baza za iskanje in prvo spoznavanje kakovostnih gledaliških predstav za otroke in mladino.

Pomembna plat delovanja Slovenskega gledališkega inštituta je njegova založniška dejavnost. Inštitut redno izdaja periodični publikaciji Dokumenti in Slovenski gledališki letopis, izdaja pa tudi monografske študije o slovenskih gledaliških ustvarjalcih, monografije o dejavnosti pomembnih slovenskih gledaliških skupin. To dejavnost opravlja sam, v zadnjih letih v sodelovanju z drugimi založniki kot Akademija za radio, film in gledališče; Narodna galerija Ljubljana ali Zavod Maska.

Na spletnem portal uprizoritvene dejavnosti SiGledal inštitut tudi ureja digitalno bazo Repertoar, ki zajema podroben popis uprizoritev v slovenskem profesionalnem, polprofesionalnem in zunajinstitucionalnem gledališču v zadnjih 150 letih slovenske gledališke zgodovine, od leta 1867 dalje ter portal Kritika, ki je prostor za referenčno kritiko, recenzije in refleksijo uprizoritvenih umetnosti.

Pri svojem delu se inštitut povezuje s številnimi domačimi in tujimi partnerji.

[VABILO]𝗽𝗼𝗴𝗼𝘃𝗼𝗿 𝘇 𝗹𝗲𝘁𝗼š𝗻𝗷𝗶𝗺 𝗽𝗿𝗲𝗷𝗲𝗺𝗻𝗶𝗸𝗼𝗺 𝗕𝗼𝗿š𝘁𝗻𝗶𝗸𝗼𝘃𝗲𝗴𝗮 𝗽𝗿𝘀𝘁𝗮𝗻𝗮,𝗔𝗟𝗘Š𝗘𝗠 𝗩𝗔𝗟𝗜Č𝗘𝗠𝘃 č𝗲𝘁𝗿𝘁𝗲𝗸, 𝟰. 𝗷𝘂𝗻𝗶𝗷𝗮 𝟮𝟬𝟮𝟲, 𝗼𝗯 𝟭𝟴.𝟬𝟬,v Dvoran...
01/06/2026

[VABILO]
𝗽𝗼𝗴𝗼𝘃𝗼𝗿 𝘇 𝗹𝗲𝘁𝗼š𝗻𝗷𝗶𝗺 𝗽𝗿𝗲𝗷𝗲𝗺𝗻𝗶𝗸𝗼𝗺 𝗕𝗼𝗿š𝘁𝗻𝗶𝗸𝗼𝘃𝗲𝗴𝗮 𝗽𝗿𝘀𝘁𝗮𝗻𝗮,
𝗔𝗟𝗘Š𝗘𝗠 𝗩𝗔𝗟𝗜Č𝗘𝗠
𝘃 č𝗲𝘁𝗿𝘁𝗲𝗸, 𝟰. 𝗷𝘂𝗻𝗶𝗷𝗮 𝟮𝟬𝟮𝟲, 𝗼𝗯 𝟭𝟴.𝟬𝟬,
v Dvorani 𝗦𝗹𝗼𝘃𝗲𝗻𝘀𝗸𝗲𝗴𝗮 𝗴𝗹𝗲𝗱𝗮𝗹𝗶š𝗸𝗲𝗴𝗮 𝗶𝗻š𝘁𝗶𝘁𝘂𝘁𝗮 (Mestni trg 17, Ljubljana).

V Slovenskem gledališkem inštitutu že vrsto let pripravljamo pogovor z vsakoletnim prejemnikom oziroma prejemnico Borštnikovega prstana. Najvišje igralsko odličje za življenjsko delo bo letos prejel 𝗔𝗹𝗲š 𝗩𝗮𝗹𝗶č. Z njim se bo pogovarjala teatrologinja in kustosinja 𝗔𝗻𝗮 𝗣𝗲𝗿𝗻𝗲.

𝗣𝗿𝗶𝗷𝗮𝘇𝗻𝗼 𝘃𝗮𝗯𝗹𝗷𝗲𝗻𝗶 𝗻𝗮 𝘀𝗿𝗲č𝗮𝗻𝗷𝗲 𝘇 𝗹𝗲𝘁𝗼š𝗻𝗷𝗶𝗺 𝗹𝗮𝘃𝗿𝗲𝗮𝘁𝗼𝗺!
Vstop prost.

🖼️ Aleš Valič kot Jožef v uprizoritvi Achternbuscheve 𝘌𝘭𝘦, režija Eduard Miler, Eksperimentalno gledališče Glej, premiera 24. 4. 1983. 📷Tone Stojko, vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.

Festival Borštnikovo srečanje Akademija za gledališče, radio, film in televizijo SNG DRAMA Ljubljana Gledališče Koper Teatro Capodistria Drama SNG Maribor SNG Nova Gorica Anton Podbevšek Teater Prešernovo Gledališče Kranj Slovensko stalno gledališče MGL - Mestno gledališče ljubljansko Gledališče Glej SNG Opera in balet Ljubljana

[vabilo]𝗼𝗱𝗽𝗿𝘁𝗷𝗲 𝗿𝗮𝘇𝘀𝘁𝗮𝘃𝗲𝙕𝙤𝙛𝙠𝙖 𝙆𝙫𝙚𝙙𝙚𝙧 𝙞𝙣 𝙜𝙡𝙚𝙙𝙖𝙡𝙞šč𝙚Razstava ob 100-letnici smrtiRokopisi, knjižne izdaje, uprizoritve in ...
01/06/2026

[vabilo]
𝗼𝗱𝗽𝗿𝘁𝗷𝗲 𝗿𝗮𝘇𝘀𝘁𝗮𝘃𝗲
𝙕𝙤𝙛𝙠𝙖 𝙆𝙫𝙚𝙙𝙚𝙧 𝙞𝙣 𝙜𝙡𝙚𝙙𝙖𝙡𝙞šč𝙚
Razstava ob 100-letnici smrti
Rokopisi, knjižne izdaje, uprizoritve in recepcija
𝘃 𝘁𝗼𝗿𝗲𝗸, 𝟮. 𝗷𝘂𝗻𝗶𝗷𝗮 𝟮𝟬𝟮𝟲, 𝗼𝗯 𝟭𝟵. 𝘂𝗿𝗶,
v Dvorani 𝗦𝗹𝗼𝘃𝗲𝗻𝘀𝗸𝗲𝗴𝗮 𝗴𝗹𝗲𝗱𝗮𝗹𝗶š𝗸𝗲𝗴𝗮 𝗶𝗻š𝘁𝗶𝘁𝘂𝘁𝗮 (Mestni trg 17, Ljubljana)

Razstava bo predstavila gledališko udejstvovanje 𝗭𝗼𝗳𝗸𝗲 𝗞𝘃𝗲𝗱𝗲𝗿 kot dramatičarke, prevajalke in kulturne posrednice. Poleg rokopisov, revialnih objav, knjižnih izdaj in gradiva o uprizoritvah bodo na ogled tudi del obsežne strokovne literature in nekaj poznejših izdaj njenih besedil.

𝗩𝘀𝘁𝗼𝗽 𝗽𝗿𝗼𝘀𝘁, prisrčno vabljeni!

Danes, 30. maja svoj častitljivi jubilej praznuje baletni solist, koreograf in režiser 𝗝𝗮𝗻𝗲𝘇 𝗠𝗲𝗷𝗮č, ki sodi v sam vrh sl...
30/05/2026

Danes, 30. maja svoj častitljivi jubilej praznuje baletni solist, koreograf in režiser 𝗝𝗮𝗻𝗲𝘇 𝗠𝗲𝗷𝗮č, ki sodi v sam vrh slovenskih baletnih umetnikov in koreografov. Sodeloval je z mnogimi uglednimi koreografi, pa tudi z režiserji v dramskem gledališču, prejel je tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo (leta leta 2018) in nagrado »Lydia Wisiakova« za življenjsko delo - za izjemno obsežen prispevek slovenski baletni in gledališki umetnosti (leta 2011). Slovenski gledališki muzej je leta 2005 njegovo umetniško in življenjsko pot predstavil z razstavo in izdajo knjige v zbirki Opus z naslovom 𝘑𝘢𝘯𝘦𝘻 𝘔𝘦𝘫𝘢č, 𝘋𝘢𝘯𝘴𝘦𝘶𝘳 𝘯𝘰𝘣𝘭𝘦, kjer je njegov stanovski kolega Vojko Vidmar zapisal: »Zelo jasno nosi v zavesti dar blaženosti in privilegija časa, ko se mu je dogajala odrska – plesna čarovnija. Čarovnija človeških čustev in človeških odnosov, prepletenih z glasbo in božanstvom plesnih sposobnosti človeškega bitja. /…/ Svojo izkušnjo čarovnije in s tem tudi sebe je prepletel s celotnim gledališčem, s prostorom, ki bi se verjetno moralo imenovati svetišče.«

𝗜𝘀𝗸𝗿𝗲𝗻𝗲 č𝗲𝘀𝘁𝗶𝘁𝗸𝗲 𝗼𝗯 𝟵𝟬-𝗹𝗲𝘁𝗻𝗶𝗰𝗶!

Na fotografiji je Janez Mejač kot Princ v Sergej Prokofjev: 𝘗𝘦𝘱𝘦𝘭𝘬𝘢, balet v treh dejanjih po libretu Nikolaja Volkova. Opera SNG v Ljubljani, koreografija in režija Pia Mlakar in Pino Mlakar, premiera 11. 3. 1959. Foto: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.

💫Utrinki včerajšnjega predavanja 𝗣𝗿𝗲𝗯𝘂𝗷𝗲𝗻𝗷𝗲 𝗸𝗿𝗶𝘁𝗶č𝗻𝗲 𝗽𝘂𝗯𝗹𝗶𝗰𝗶𝘀𝘁𝗶𝗸𝗲: 𝗞𝗼𝘀𝗼𝘃𝗲𝗹 𝗶𝗻 𝙈𝙡𝙖𝙙𝙞𝙣𝙖. Dramaturg in teatrolog 𝗺𝗮𝗴. 𝗣𝗿𝗶𝗺𝗼...
28/05/2026

💫Utrinki včerajšnjega predavanja 𝗣𝗿𝗲𝗯𝘂𝗷𝗲𝗻𝗷𝗲 𝗸𝗿𝗶𝘁𝗶č𝗻𝗲 𝗽𝘂𝗯𝗹𝗶𝗰𝗶𝘀𝘁𝗶𝗸𝗲: 𝗞𝗼𝘀𝗼𝘃𝗲𝗹 𝗶𝗻 𝙈𝙡𝙖𝙙𝙞𝙣𝙖. Dramaturg in teatrolog 𝗺𝗮𝗴. 𝗣𝗿𝗶𝗺𝗼ž 𝗝𝗲𝘀𝗲𝗻𝗸𝗼 je prav 𝗻𝗮 𝗱𝗮𝗻, 𝗸𝗼 𝗷𝗲 𝗺𝗶𝗻𝗶𝗹𝗼 𝘀𝘁𝗼 𝗹𝗲𝘁 𝗼𝗱 𝘀𝗹𝗼𝘃𝗲𝘀𝗮 𝗦𝗿𝗲č𝗸𝗮 𝗞𝗼𝘀𝗼𝘃𝗲𝗹𝗮, razkril vpliv tega pesnika in publicista, najvidnejšega predstavnika slovenske moderne poezije na razvoj slovenske kritične publicistike in zaključil: »Kosovelova zahteva pa ostaja provokativna: kritika ne sme uspavati, temveč dramiti. Ima bič in ogenj. Je ta zahteva pretirana? Morda. Toda brez takšnih glasov je kulturna debata bolj udobna – in manj živa.«

Čestitamo 𝗔𝗹𝗲š𝘂 𝗩𝗮𝗹𝗶č𝘂, 𝗽𝗿𝗲𝗷𝗲𝗺𝗻𝗶𝗸𝘂 𝗕𝗼𝗿š𝘁𝗻𝗶𝗸𝗼𝘃𝗲𝗴𝗮 𝗽𝗿𝘀𝘁𝗮𝗻𝗮 𝟮𝟬𝟮𝟲! 🎭💍Z lavreatom se bomo 𝘃 𝗦𝗹𝗼𝘃𝗲𝗻𝘀𝗸𝗲𝗺 𝗴𝗹𝗲𝗱𝗮𝗹𝗶š𝗸𝗲𝗺 𝗶𝗻š𝘁𝗶𝘁𝘂𝘁𝘂 ...
27/05/2026

Čestitamo 𝗔𝗹𝗲š𝘂 𝗩𝗮𝗹𝗶č𝘂, 𝗽𝗿𝗲𝗷𝗲𝗺𝗻𝗶𝗸𝘂 𝗕𝗼𝗿š𝘁𝗻𝗶𝗸𝗼𝘃𝗲𝗴𝗮 𝗽𝗿𝘀𝘁𝗮𝗻𝗮 𝟮𝟬𝟮𝟲! 🎭💍
Z lavreatom se bomo 𝘃 𝗦𝗹𝗼𝘃𝗲𝗻𝘀𝗸𝗲𝗺 𝗴𝗹𝗲𝗱𝗮𝗹𝗶š𝗸𝗲𝗺 𝗶𝗻š𝘁𝗶𝘁𝘂𝘁𝘂 𝗽𝗼𝗴𝗼𝘃𝗮𝗿𝗷𝗮𝗹𝗶 𝘃 č𝗲𝘁𝗿𝘁𝗲𝗸, 𝟰. 𝗷𝘂𝗻𝗶𝗷𝗮, 𝗼𝗯 𝟭𝟴. 𝘂𝗿𝗶. Lepo vabljeni!

Prejemnik Borštnikovega prstana 2026 je Aleš Valič! Iskrene čestitke! 👏

»𝐴𝑙𝑒š 𝑉𝑎𝑙𝑖č 𝑗𝑒 𝑖𝑔𝑟𝑎𝑙𝑒𝑐 𝑛𝑜𝑡𝑟𝑎𝑛𝑗𝑒 𝑑𝑖𝑠𝑐𝑖𝑝𝑙𝑖𝑛𝑒, 𝑝𝑟𝑒𝑐𝑖𝑧𝑛𝑒𝑔𝑎 𝑖𝑔𝑟𝑎𝑙𝑠𝑘𝑒𝑔𝑎 𝑚𝑖š𝑙𝑗𝑒𝑛𝑗𝑎 𝑖𝑛 𝑖𝑧𝑗𝑒𝑚𝑛𝑒 𝑜𝑏č𝑢𝑡𝑙𝑗𝑖𝑣𝑜𝑠𝑡𝑖 𝑧𝑎 𝑗𝑒𝑧𝑖𝑘. 𝑁𝑗𝑒𝑔𝑜𝑣𝑒 𝑖𝑛𝑡𝑒𝑟𝑝𝑟𝑒𝑡𝑎𝑐𝑖𝑗𝑒 𝑜𝑑𝑙𝑖𝑘𝑢𝑗𝑒𝑗𝑜 𝑝𝑠𝑖ℎ𝑜𝑙𝑜š𝑘𝑎 𝑝𝑜𝑔𝑙𝑜𝑏𝑙𝑗𝑒𝑛𝑜𝑠𝑡, 𝑜𝑟𝑔𝑎𝑛𝑠𝑘𝑎 𝑝𝑜𝑣𝑒𝑧𝑎𝑛𝑜𝑠𝑡 𝑔𝑜𝑣𝑜𝑟𝑎 𝑖𝑛 𝑡𝑒𝑙𝑒𝑠𝑛𝑒 𝑖𝑧𝑟𝑎𝑧𝑛𝑜𝑠𝑡𝑖 𝑡𝑒𝑟 𝑠𝑝𝑜𝑠𝑜𝑏𝑛𝑜𝑠𝑡 𝑜𝑏𝑙𝑖𝑘𝑜𝑣𝑎𝑛𝑗𝑎 𝑘𝑜𝑚𝑝𝑙𝑒𝑘𝑠𝑛𝑖ℎ 𝑑𝑟𝑎𝑚𝑠𝑘𝑖ℎ 𝑙𝑖𝑘𝑜𝑣 𝑧 𝑛𝑎𝑣𝑖𝑑𝑒𝑧 𝑧𝑎𝑑𝑟ž𝑎𝑛𝑖𝑚𝑖, 𝑎 𝑖𝑧𝑟𝑎𝑧𝑖𝑡𝑜 𝑖𝑛𝑡𝑒𝑛𝑧𝑖𝑣𝑛𝑖𝑚𝑖 𝑖𝑔𝑟𝑎𝑙𝑠𝑘𝑖𝑚𝑖 𝑠𝑟𝑒𝑑𝑠𝑡𝑣𝑖. 𝑁𝑗𝑒𝑔𝑜𝑣𝑎 𝑖𝑔𝑟𝑎 𝑛𝑖𝑘𝑜𝑙𝑖 𝑛𝑒 𝑡𝑒𝑚𝑒𝑙𝑗𝑖 𝑛𝑎 𝑧𝑢𝑛𝑎𝑛𝑗𝑖ℎ 𝑢č𝑖𝑛𝑘𝑖ℎ, 𝑡𝑒𝑚𝑣𝑒č 𝑛𝑎 𝑛𝑎𝑡𝑎𝑛č𝑛𝑜 𝑖𝑧𝑔𝑟𝑎𝑗𝑒𝑛𝑖 𝑛𝑜𝑡𝑟𝑎𝑛𝑗𝑖 𝑠𝑡𝑟𝑢𝑘𝑡𝑢𝑟𝑖 𝑙𝑖𝑘𝑎, 𝑧𝑎𝑟𝑎𝑑𝑖 č𝑒𝑠𝑎𝑟 𝑛𝑗𝑒𝑔𝑜𝑣𝑒 𝑘𝑟𝑒𝑎𝑐𝑖𝑗𝑒 𝑜ℎ𝑟𝑎𝑛𝑗𝑎𝑗𝑜 𝑡𝑟𝑎𝑗𝑛𝑜 𝑢𝑚𝑒𝑡𝑛𝑖š𝑘𝑜 𝑝𝑟𝑒𝑝𝑟𝑖č𝑙𝑗𝑖𝑣𝑜𝑠𝑡 𝑖𝑛 𝑖𝑧𝑗𝑒𝑚𝑛𝑜 𝑒𝑚𝑜𝑐𝑖𝑜𝑛𝑎𝑙𝑛𝑜 𝑟𝑒𝑠𝑜𝑛𝑎𝑛𝑐𝑜,« je v utemeljitvi zapisala strokovna žirija v sestavi Gregor Butala, Nataša Barbara Gračner, Melita Forstnerič Hajnšek, Diego de Brea in Aleš Novak.

Aleš Valič bo prstan prejel 𝐧𝐚 𝐬𝐤𝐥𝐞𝐩𝐧𝐢 𝐬𝐥𝐨𝐯𝐞𝐬𝐧𝐨𝐬𝐭𝐢 𝐬 𝐩𝐨𝐝𝐞𝐥𝐢𝐭𝐯𝐢𝐣𝐨 𝐧𝐚𝐠𝐫𝐚𝐝 v režiji Jaše Kocelija, ki bo na sporedu v nedeljo, 21. junija, ob 20. uri v SNG Maribor. Prireditev si bo mogoče ogledati tudi v neposrednem prenosu na TV Slovenija.

Če ste zamudili…Na kakšne načine so se na odru manifestirale pesniške podobe 𝗦𝗿𝗲č𝗸𝗮 𝗞𝗼𝘀𝗼𝘃𝗲𝗹𝗮, kako so zadoneli njegovi p...
26/05/2026

Če ste zamudili…
Na kakšne načine so se na odru manifestirale pesniške podobe 𝗦𝗿𝗲č𝗸𝗮 𝗞𝗼𝘀𝗼𝘃𝗲𝗹𝗮, kako so zadoneli njegovi prodorni zvoki - o tem in mestu, ki ga ima Kosovel na zemljevidu slovenske umetniške scene si lahko poslušate v posnetku oddaje 𝘖𝘥𝘦𝘳 ob 100-letnici njegove smrti na 3. programu Radia Slovenija – programu Ars. Oddajo sta jo pripravili Ana Perne s Slovenskega gledališkega inštituta in urednica oddaje 𝘖𝘥𝘦𝘳 Petra Tanko. Vabljeni k poslušanju.
▶️https://ars.rtvslo.si/podkast/oder/15104167/175224303

»Mislim, da smo na poezijo Srečka Kosovela zaradi njene neskončne etike in neskončne lepote lahko neskončno ponosni. Če bi si vsako jutro prebrali en Kons, bi bila konstrukcija tega dne mnogo boljša,« je leta 2014 dejal režiser Matjaž Berger. Izjemnemu slovenskem pesniku, čigar 100-letnic...

"𝗔 𝗰𝗶𝗹𝗷𝗮 𝗻𝗶 𝗶𝗻 č𝗹𝗼𝘃𝗲𝗸 𝘀𝗲 𝗻𝗲 𝗺𝗼𝗿𝗲 𝘂𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶𝘁𝗶, 𝗱𝗮 𝗯𝗶 𝗽𝗼𝗺𝗶𝘀𝗹𝗶𝗹", 𝗦𝗿𝗲č𝗸𝗼 𝗞𝗼𝘀𝗼𝘃𝗲𝗹 𝘃 𝗴𝗹𝗲𝗱𝗮𝗹𝗶š𝗸𝗶𝗵 𝘂𝗽𝗿𝗶𝘇𝗼𝗿𝗶𝘁𝘃𝗮𝗵, danes, v torek, 2...
26/05/2026

"𝗔 𝗰𝗶𝗹𝗷𝗮 𝗻𝗶 𝗶𝗻 č𝗹𝗼𝘃𝗲𝗸 𝘀𝗲 𝗻𝗲 𝗺𝗼𝗿𝗲 𝘂𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶𝘁𝗶, 𝗱𝗮 𝗯𝗶 𝗽𝗼𝗺𝗶𝘀𝗹𝗶𝗹", 𝗦𝗿𝗲č𝗸𝗼 𝗞𝗼𝘀𝗼𝘃𝗲𝗹 𝘃 𝗴𝗹𝗲𝗱𝗮𝗹𝗶š𝗸𝗶𝗵 𝘂𝗽𝗿𝗶𝘇𝗼𝗿𝗶𝘁𝘃𝗮𝗵, danes, v torek, 26. 5. 2026, ob 14.05 v oddaji 𝘖𝘥𝘦𝘳 na 3. programu Radia Slovenija – Program Ars. Oddajo sta pripravili Ana Perne s Slovenskega gledališkega inštituta in urednica oddaje 𝘖𝘥𝘦𝘳 Petra Tanko.

"Mislim, da smo na poezijo Srečka Kosovela zaradi njene neskončne etike in neskončne lepote lahko neskončno ponosni. Če bi si vsako jutro prebrali en 𝘬𝘰𝘯𝘴, bi bila konstrukcija tega dne mnogo boljša," je leta 2014 dejal režiser Matjaž Berger. Izjemnemu slovenskem pesniku, čigar 100-letnico smrti obeležujemo 27. maja in skozi vse leto 2026, se je posvetil v različnih uprizoritvah. Kosovelova misel je navdihnila tudi druge gledališke ustvarjalce; v zadnjem desetletju in pol se je zanimanje zanj opazno razmahnilo med vsemi generacijami gledaliških umetnikov. Na kakšne načine so se na odru manifestirale njegove pesniške podobe, kako so zadoneli njegovi prodorni zvoki - o tem in mestu, ki ga ima Kosovel na zemljevidu slovenske umetniške scene spregovorimo v oddaji, ki smo jo pripravili v sodelovanju 3. program Radia Slovenija – Program Ars in Slovenski gledališki inštitut.
Vabimo vas k poslušanju!

🖼️ Fotografija z okrogle mize Srečko Kosovel na odru, ki jo je ob 110. obletnici Kosovelovega rojstva 18. 3. 2014 pripravilo Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije v sodelovanju s SNG Nova Gorica. Dogodek je zvočno posnel Slovenski gledališki inštitut, ki posnetek hrani v Avdio zbirki SLOGI. 📷 David Verlič.

22/05/2026
[vabilo]𝗣𝗿𝗲𝗯𝘂𝗷𝗲𝗻𝗷𝗲 𝗸𝗿𝗶𝘁𝗶č𝗻𝗲 𝗽𝘂𝗯𝗹𝗶𝗰𝗶𝘀𝘁𝗶𝗸𝗲: 𝗞𝗼𝘀𝗼𝘃𝗲𝗹 𝗶𝗻 𝙈𝙡𝙖𝙙𝙞𝙣𝙖, predavanje mag. Primoža Jesenka  𝘃 𝘀𝗿𝗲𝗱𝗼, 𝟮𝟳. 𝗺𝗮𝗷𝗮 𝟮𝟬𝟮𝟲, 𝗼...
22/05/2026

[vabilo]
𝗣𝗿𝗲𝗯𝘂𝗷𝗲𝗻𝗷𝗲 𝗸𝗿𝗶𝘁𝗶č𝗻𝗲 𝗽𝘂𝗯𝗹𝗶𝗰𝗶𝘀𝘁𝗶𝗸𝗲: 𝗞𝗼𝘀𝗼𝘃𝗲𝗹 𝗶𝗻 𝙈𝙡𝙖𝙙𝙞𝙣𝙖,
predavanje mag. Primoža Jesenka
𝘃 𝘀𝗿𝗲𝗱𝗼, 𝟮𝟳. 𝗺𝗮𝗷𝗮 𝟮𝟬𝟮𝟲, 𝗼𝗯 𝟭𝟳.𝟯𝟬, v Dvorani 𝗦𝗹𝗼𝘃𝗲𝗻𝘀𝗸𝗲𝗴𝗮 𝗴𝗹𝗲𝗱𝗮𝗹𝗶š𝗸𝗲𝗴𝗮 𝗶𝗻š𝘁𝗶𝘁𝘂𝘁𝗮 (Mestni trg 17, Ljubljana)

Razvoj slovenske publicistike zaznamuje tudi vpliv časopisa 𝘔𝘭𝘢𝘥𝘪𝘯𝘢, ki ga je z drugim letnikom jeseni 1925 prevzel 𝗦𝗿𝗲č𝗸𝗼 𝗞𝗼𝘀𝗼𝘃𝗲𝗹 in njegov krog evropsko razgledanih študentov ljubljanske univerze (Kreft, Debevec, Gspan, Grahor, Delak, Košak, Onič, Ocvirk, Kocjančič). »Plaho« stanje slovenske kulturne publicistike pod Kosovelovo taktirko izstopi iz »kota«, kjer jo je razboriti (21-letni) urednik opažal ob prevzemu publikacije. Po vsebinsko skromnejšem in časnikarsko manj izbrušenem prvem letniku, ki ni posebej pritegnil srednješolcev ali študentov, začne 𝘔𝘭𝘢𝘥𝘪𝘯𝘢 postopoma dobivati podobo mesečnika mlajše kulturne generacije. Kosovel po agoniji prve svetovne vojne napove prelom s starim in duhovno prenovo. Generacijski duh se zamenja.

V Kosovelovem letu in 𝗽𝗿𝗮𝘃 𝗻𝗮 𝗱𝗮𝗻, 𝗸𝗼 𝗺𝗶𝗻𝗲𝘃𝗮 𝘀𝘁𝗼 𝗹𝗲𝘁 𝗼𝗱 𝘀𝗹𝗼𝘃𝗲𝘀𝗮 𝗦𝗿𝗲č𝗸𝗮 𝗞𝗼𝘀𝗼𝘃𝗲𝗹𝗮, bo dramaturg in teatrolog 𝗺𝗮𝗴. 𝗣𝗿𝗶𝗺𝗼ž 𝗝𝗲𝘀𝗲𝗻𝗸𝗼 iz Slovenskega gledališkega inštituta razkril to manj poznano plat delovanja tega pesnika in publicista, najvidnejšega predstavnika slovenske moderne poezije.

𝗩𝘀𝘁𝗼𝗽 𝗽𝗿𝗼𝘀𝘁, prisrčno vabljeni!

🖼️ Srečko Kosovel (1904-1926); izsek; vir: dLib.si.

Address

Mestni Trg 17
Ljubljana
1000

Opening Hours

Monday 09:00 - 16:00
Tuesday 09:00 - 16:00
Wednesday 09:00 - 16:00
Thursday 09:00 - 16:00
Friday 09:00 - 16:00

Telephone

+38612415800

Website

https://www.zlatapalicica.si/

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when Slovenski gledališki inštitut posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.

Share

Category