Slovenski gledališki inštitut je pravni naslednik Slovenskega gledališkega muzeja, ustanovljenega 29. novembra 1952. Nahaja se v starem mestnem jedru Ljubljane, na Mestnem trgu 17 (tu je umrl baročni slikar Fortunat Bergant, nekaj časa so na tem naslovu domovali France Prešeren, Miha Kastelic in Miran Jarc).
Osrednji del inštituta je gledališki muzej - osrednji in edini nacionalni gledališki m
uzej. Oddelki muzeja (Arhiv, Ikonoteka, Zvočni arhiv, Video arhiv in Knjižnica) hranijo zbirke fotografij, gledaliških listov, plakatov, letakov, pisem, rokopisov, knjig, periodike, časopisne, zvočne in video dokumentacije, scenskih in kostumskih osnutkov, (delno tudi) kostumov, maket ter drugega muzealskega gradiva.
Muzej pripravlja razstave, posvečene bodisi posameznim gledališkim umetnikom ali obdobjem, ob tem pa v prostorih inštituta poteka tudi vrsta prireditev, posvečenih različnim vidikom slovenskega gledališča, njegove teorije in prakse (simpoziji, predavanja, nastopi in srečanja gledaliških ustvarjalcev, video projekcije, predstavitve publikacij, pedagoški in andragoški program itn.) Zaradi prostorske omejenosti z razstavami gostuje bodisi v gledališčih, galerijah ali drugih muzejih.
Inštitut ima v ponudbi prek 20 pedagoških in andragoških programov, s katerimi otrokom, mladini in odraslim predstavljamo slovensko gledališko dediščino ter spodbujamo razvoj gledališke pismenosti. Inštitut je tudi nacionalni koordinator kulturno-umetnostne vzgoje na področju gledališča in vodi spletno platformo Zlata paličica, ki je referenčna baza za iskanje in prvo spoznavanje kakovostnih gledaliških predstav za otroke in mladino.
Pomembna plat delovanja Slovenskega gledališkega inštituta je njegova založniška dejavnost. Inštitut redno izdaja periodični publikaciji Dokumenti in Slovenski gledališki letopis, izdaja pa tudi monografske študije o slovenskih gledaliških ustvarjalcih, monografije o dejavnosti pomembnih slovenskih gledaliških skupin. To dejavnost opravlja sam, v zadnjih letih v sodelovanju z drugimi založniki kot Akademija za radio, film in gledališče; Narodna galerija Ljubljana ali Zavod Maska.
Na spletnem portal uprizoritvene dejavnosti SiGledal inštitut tudi ureja digitalno bazo Repertoar, ki zajema podroben popis uprizoritev v slovenskem profesionalnem, polprofesionalnem in zunajinstitucionalnem gledališču v zadnjih 150 letih slovenske gledališke zgodovine, od leta 1867 dalje ter portal Kritika, ki je prostor za referenčno kritiko, recenzije in refleksijo uprizoritvenih umetnosti.
Pri svojem delu se inštitut povezuje s številnimi domačimi in tujimi partnerji.