Slovenski gledališki inštitut (SLOGI) je nacionalni javni zavod, ki se ukvarja z razvojem slovenske gledališke kulture in promocijo gledališke umetnosti.
Inštitut ima prostore nedaleč od Mestne hiše v Ljubljani na Mestnem trgu 17. Sodeluje s številnimi ustanovami in akterji ter odpira nove poti povezovanju že obstoječega, vključevanju novega, iskanju in spodbujanje sinergij in partnerstev ter postavljanju urejene nadgradnje, ki bo znala in zmogla oblikovati kvaliteten odmev slovenski gledališki ustvarjalnosti. Ustanovljen je bil 1. marca 2014 in je nasledil Slovenski gledališki muzej, ki je leta 2012 praznoval svojo 60. letnico obstoja. SLOGI še naprej razvija vlogo osrednjega nacionalnega muzeja za področje slovenskega gledališča v okviru zbirk časopisne, video in zvočne dokumentacije, fotografij, gledaliških listov, knjig, kostumov, letakov, pisem, plakatov, rokopisov, scenskih maket, periodike, scenskih in kostumskih osnutkov ter drugega muzejskega gradiva. Pomembna plat delovanja je tudi založniška dejavnost. Redno izdaja periodični publikaciji Dokumenti in Slovenski gledališki letopis, izdaja pa tudi monografske študije o slovenskih gledaliških ustvarjalcih in monografije o dejavnosti slovenskih gledališč in gledaliških gibanj. V specialni knjižnici, ki nudi referenčni strokovni material s področja slovenske in svetovne zgodovine gledališča in dramatike, je na voljo več kot 21.000 enot gradiva. SLOGI pripravlja tematske razstave, ki jih posveti posameznim gledališkim umetnikom ali ustvarjalnim obdobjem. V prostorih inštituta potekajo tudi prireditve, povezane z različnimi vidiki slovenskega gledališča, z njegovo teorijo in prakso. V okviru tematskih pogovorov, okroglih miz ali simpozijev gledališki strokovnjaki, teatrologi, zgodovinarji in kritiki obravnavajo segmente slovenske in svetovne gledališke zgodovine. Obiskovalci si lahko ogledajo stalno razstavo, ki predstavlja pot in vpetost slovenskega gledališča v evropska kulturna dogajanja in njegovo vlogo pri oblikovanju slovenske nacionalne zavesti. Na osrednjem portalu slovenskega gledališča SiGledal pa je na ogled 7 virtualnih razstav, ki so bile pripravljene v sodelovanju z različnimi institucijami v zadnjih letih. Inštitut ima v ponudbi tudi 19 pedagoških programov, namenjenih različnim ciljnim skupinam (otrokom, srednješolcem, odraslim, družinam in ranljivim skupinam).
Operating as usual
27/01/2021
Predstavljamo vam zbirke SLOGI – Gledališkega muzeja. Tokrat, ob nedavnem slovesu izjemnega gledališčnika Dušana Jovanovića, predstavljamo fotografijo Dušana Jovanovića z vaje za uprizoritev v njegovi režiji 𝘡𝘪𝘥, 𝘫𝘦𝘻𝘦𝘳𝘰, ki je odrski krst doživela v ljubljanski Drami leta 1989 (fotografija: Tone Stojko, vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej).
Véliki praktik ter mislec gledališča in družbe 𝗗𝗨Š𝗔𝗡 𝗝𝗢𝗩𝗔𝗡𝗢𝗩𝗜Ć (1939–2021), gledališki režiser in dramatik, a tudi ustanovitelj in umetniški vodja gledališč, ki je obenem vrsto let poučeval na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter se kot avtor podpisal pod številne eseje, kolumne, televizijske scenarije in še marsikaj, je s svojim bogatim ustvarjalnim opusom bistveno zaznamoval slovenski prostor in prostor nekdanje skupne države ter za svoje delo prejel tudi številne nagrade. Med temi je Grumova nagrada za besedilo Zid, jezero, žanrsko hibridno, enigmatično igro intimističnega značaja, ki je odrski krst doživela v ljubljanski Drami leta 1989; uprizoritev v avtorjevi režiji – fotografija je bila posneta na eni izmed vaj – pa je prejela Borštnikovo nagrado za najboljšo predstavo v celoti. Znamenita odrska postavitev, ki se je trajno vtisnila v spomin mnogih gledalcev.
Dušan Jovanović, hvala za drzne poteze in vznemirljiva umetniška iskanja!
𝗭𝗮 𝗮𝗸𝘁𝗲𝗿𝗷𝗲 𝘀 𝗽𝗼𝗱𝗿𝗼č𝗷𝗮 𝗴𝗹𝗲𝗱𝗮𝗹𝗶šč𝗮 𝘇𝗮 𝗼𝘁𝗿𝗼𝗸𝗲 𝗶𝗻 𝗺𝗹𝗮𝗱𝗲 – povabilu k vpisu v nastajajočo bazo podatkov spletnega portala OD MALIH NOG (U), za vsakodnevno izmenjavo informacij, znanja in izkušenj na področju gledališča za otroke in mlade v regiji.
𝐎𝐛𝐫𝐚𝐳𝐞𝐜 𝐳𝐚 𝐯𝐩𝐢𝐬 za akterje s področja gledališča za otroke in mlade v regiji 🖱️👉🔗: https://freeonlinesurveys.com/s/VqarwvLh#/0
🚨 Dragi prijatelji, uskoro izlazi naš web potral OD MALIH NOG(U) - zamišljen kao virtuelni prostor koji na jednom mestu okuplja sve aktere iz oblasti pozorišta za decu i mlade u regionu: institucionalne pozorišne kuće, neinstitucionalne pozorišne kuće, festivale, neformalna i formalna udruženja, pojedince - glumce, plesače, reditelje, dramaturge, teoretičare, kritičare i obrazovne institucije.
🚨 Web portal OD MALIH NOG(U) je mesto na kome će svakodnevno biti omogućena razmena informacija, znanja i iskustva u oblasti pozorišta za decu i mlade i to na teritoriji regiona!
🚨 Mnogo bi nam značilo da nam pomognete da pažljivo napravimo našu bazu podataka, tako što ćete ukoliko ste pojedinac koji deluje u oblasti pozorišta za decu i mlade POPUNITI OVAJ ONLINE FORMULAR I/ILI GA PROSLEDITI osobi za koju znate da se bavi teatrom za decu i mlade.
🚨 Dragi prijatelji, vsak čas bomo zagnali naš spletni potrtal OD MALIH NOG (U) - zasnovan kot virtualni prostor, ki združuje vse akterje s področja gledališča za otroke in mlade v regiji: institucionalna gledališča, neinstitucionalna gledališča, festivali, neformalna in formalna združenja, posamezniki - igralci, plesalci, režiserji, dramatiki, teoretiki, kritiki ter izobraževalne ustanove.
🚨 Spletni portal OD MALIH NOG (U) je mesto, ki bo skrbel za vsakodnevno izmenjavo informacij, znanja in izkušenj na področju gledališča za otroke in mlade v regiji!
🚨 Veliko bi nam pomenilo, da bi nam pomagali pri ustvarjanju naše baze podatkov. Pomagate nam lahko tako da, če ste posameznik, ki deluje na področju gledališča za otroke in mlade, IZPOLNILNITE SPLETNI OBRAZEC IN/ALI GA POŠLJETE OSEBI ZA KATERO VESTE, DA SE ukvarja z gledališčem za OTROKE IN MLADE.
Danes, 23. januarja bi 90 let praznovala igralka 𝗜𝘃𝗮 𝗭𝘂𝗽𝗮𝗻č𝗶č (𝟭𝟵𝟯𝟭–𝟮𝟬𝟭𝟳), 𝗽𝗿𝗲𝗷𝗲𝗺𝗻𝗶𝗰𝗮 𝗕𝗼𝗿š𝘁𝗻𝗶𝗸𝗼𝘃𝗲𝗴𝗮 𝗽𝗿𝘀𝘁𝗮𝗻𝗮 𝟭𝟵𝟵𝟳. Leta 1962 je postala članica igralskega ansambla ljubljanske Drame in se občinstvu predstavila kot Barblin v uprizoritvi Frischeve 𝘈𝘯𝘥𝘰𝘳𝘳𝘦 (režija Viktor Molka). Njen soigralec Polde Bibič (na fotografiji kot Andri) se je pozneje spominjal, kako je občudoval »nosilko modernosti v Mestnem gledališču«, kjer je igrala prvo desetletje po študiju igre; močno jo je zaznamovalo tudi sodelovanje z Odrom 57. Za njen glas je Bibič zapisal, da, ko je »zahreščal v fortissimu, sta bruhala iz njega upornost in kljubovalnost«, medtem ko je v tišjih izvajanjih »zazvenela skrivnostna erotičnost«.
𝗢𝗯 𝗼𝗯𝗹𝗲𝘁𝗻𝗶𝗰𝗶 𝗶𝗴𝗿𝗮𝗹𝗸𝗶𝗻𝗲𝗴𝗮 𝗿𝗼𝗷𝘀𝘁𝘃𝗮 𝘃𝗮𝗯𝗹𝗷𝗲𝗻𝗶 𝗸 𝗽𝗼𝘀𝗹𝘂š𝗮𝗻𝗷𝘂 𝘇𝘃𝗼č𝗻𝗲𝗴𝗮 𝗼𝗱𝗹𝗼𝗺𝗸𝗮 𝗶𝘇 𝗔𝘃𝗱𝗶𝗼 𝘇𝗯𝗶𝗿𝗸𝗲 𝗦𝗟𝗢𝗚𝗜 – 𝗚𝗹𝗲𝗱𝗮𝗹𝗶š𝗸𝗲𝗴𝗮 𝗺𝘂𝘇𝗲𝗷𝗮, 𝘃 𝗸𝗮𝘁𝗲𝗿𝗲𝗺 𝘀𝗲 𝗜𝘃𝗮 𝗭𝘂𝗽𝗮𝗻č𝗶č 𝗸𝗼𝘁 𝗕𝗮𝗿𝗯𝗹𝗶𝗻 𝗻𝗮 𝘇𝗮č𝗲𝘁𝗸𝘂 𝘂𝗽𝗿𝗶𝘇𝗼𝗿𝗶𝘁𝘃𝗲 𝗽𝗼𝗴𝗼𝘃𝗮𝗿𝗷𝗮 𝘇 𝗩𝗼𝗷𝗮𝗸𝗼𝗺 𝗝𝗮𝗻𝗲𝘇𝗮 𝗥𝗼𝗵𝗮č𝗸𝗮.
Foto: Vlastja Simončič. Vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.
22/01/2021
Perform Europe, razmislek o bolj trajnostnih, uravnoteženih in vključujočih mednarodnih gostovanjih na področju uprizoritvenih umetnosti. Otvoritveni dogodek - 28. januarja ob 14.00. IETM, EFA, Circostrada, EDN in IDEA. Več informacij in prijave: Perform Europe
Voop, voop, tole lahko spremeni način mednarodnega dela v teatru. Obvezno spremljanje otvoritvenega dogodka Perform Europe 28. januarja. Ideja je, da skupaj premislimo, kako lahko v Evropi uprizoritveniki sodelujemo v prihodnje. Registracije so že odprte, program najdete na spodnjem linku. Glej, čas je da padejo meje vsaj v glavah.
performeurope.eu I IETM international network for contemporary performing arts
Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej v ponedeljek, 25. 1. ponovno odpira svoja vrata. Lepo vabljeni! Prosimo Vas, da ob Vašem obisku upoštevate navodila za obiskovalce SLOGI zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19, za Vaše sodelovanje se vnaprej najlepše zahvaljujemo. 👀🔗⤵️⤵️
Med 25. in 29. januarjem 2021 bomo zopet skupaj! Za varen in brezskrben obisk SLOGI –Gledališkega muzeja vas vljudno prosimo za vaše sodelovanje. Prosimo vas, da ob obisku upoštevate navodila za obiskovalce SLOGI zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19.
21/01/2021
Na današnji dan pred dvajsetimi leti, 21. 1. 2001, se je poslovil Nace Simončič, oče Kljukca, Pavlihe in Tačka. Vlogo Kužka Postružka v znameniti Žogici Marogici Frana Milčinskega, ki jo je Nace Simončič na povabilo režiserja Jožeta Pengova prvič odigral leta 1951, pomnijo generacije gledalcev. Ob prvi obletnici njegove smrti, leta 2002, smo se mu v Slovenskem gledališkem muzeju v sodelovanjem z dramaturgom Matjažom Lobodo in Lutkovnim gledališčem Ljubljana poklonili z razstavo z naslovom Veliki mojster male umetnosti. Njegov svet ni bil svet gledališkega spektakla, ampak intimni svet žlahtnega komedijantstva, ki je znal prisluhniti na videz še tako drobnim stiskam in veseljem.
Več o Nacetu Simončiču: https://sigledal.org/geslo/Nace_Simon%C4%8Di%C4%8D,https://veza.sigledal.org/prispevki/popotovanje-nace-simon%C4%8Di%C4%8D-1918-2001
Sprehod med najvidnejšimi režijskimi in dramskimi dosežki, ki jih je v več kot petih desetletjih ustvaril Dušan Jovanović, danes v torek, 12. 1. ob 14.05 na 3. programu Radia Slovenija – programu Ars. Posnetek oddaje izpred dobrega leta dni v počastitev 80. rojstnega dne Dušana Jovanovića. Pripravili sta jo teatrologinja Ana Perne iz Slovenskega gledališkega inštituta in dramaturginja Petra Tanko iz Program Ars. Lepo vabljeni k poslušanju!
Sprehod med najvidnejšimi režijskimi in dramskimi dosežki, ki jih je v več kot petih desetletjih ustvaril Dušan Jovanović.
08/01/2021
Slovenski gledališki inštitut (SLOGI) s partnerjema iz Poljske (Gledališki inštitut Zbigniewa Raszewskega/Instytut Teatralny im. Zbigniewa Raszewskiego, Varšava) in Slovaške (Gledališki inštitut/Divadelný ústav, Bratislava) koordinira mednarodni projekt 𝙆𝙡𝙖𝙨𝙞𝙠𝙞 𝙫 𝙨𝙩𝙧𝙞𝙥𝙪 (Classics in the Graphic Novel): 𝘝𝘻𝘰𝘳č𝘯𝘪 𝘮𝘰𝘥𝘦𝘭 𝘪𝘯𝘰𝘷𝘢𝘵𝘪𝘷𝘯𝘦 𝘬𝘶𝘭𝘵𝘶𝘳𝘯𝘰-𝘶𝘮𝘦𝘵𝘯𝘰𝘴𝘵𝘯𝘦 𝘷𝘻𝘨𝘰𝘫𝘦 𝘷 𝘴𝘳𝘦𝘥𝘯𝘫𝘪 š𝘰𝘭𝘪. Pri projektu SLOGI sodeluje s Ciril Horjak Horowitz in fokusno skupino dijakov. Projekt sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Več o projektu 👀👉🔗: https://www.slogi.si/klasiki-v-stripu/
CED Slovenia - Kultura
06/01/2021
Na današnji dan pred tridesetimi leti, 6. januarja 1991, nas je zapustila 𝗔𝗹𝗷𝗮 𝗧𝗸𝗮č𝗲𝘃 (1934-1991), ki se je v zgodovino slovenskega gledališča in filma vpisala kot markantni igralski original, kot pesnica in kot lutkarica. Bila je ena prvih izstopajočih igralk Mladinskega gledališča in pozneje ena prvih igralk »na svobodi«, brez prestanka pa tudi gonilna sila vrste gledaliških skupin zunaj institucije. Generaciji gledalcev, ki je danes srednjih let, se je vtisnila v spomin kot nepozabna 𝘗𝘪𝘬𝘢 𝘕𝘰𝘨𝘢𝘷𝘪č𝘬𝘢 v režiji nedavno preminulega Dušana Jovanovića (Mladinsko gledališče Ljubljana, premiera 6. 2. 1974).
Slovenski gledališki inštitut (SLOGI) v sodelovanju z Mladinska knjiga se bo letos Alji Tkačev poklonili s knjigo 𝙄𝙜𝙧𝙖𝙡𝙠𝙖 𝙨 𝙨𝙫𝙞𝙣č𝙣𝙞𝙠𝙤𝙢 𝙫 𝙧𝙤𝙠𝙞; 𝙄𝙯𝙗𝙧𝙖𝙣𝙞 𝙙𝙣𝙚𝙫𝙣𝙞𝙠𝙞 𝘼𝙡𝙟𝙚 𝙏𝙠𝙖č𝙚𝙫 (1962-1991)- skupno izdajo komentiranih dnevnikov te markantne igralske osebnosti, ki jih hrani Arhiv SLOGI.
Fotografija: Astrid Lindgren – Dušan Jovanović, 𝘗𝘪𝘬𝘢 𝘕𝘰𝘨𝘢𝘷𝘪č𝘬𝘢, režija Dušan Jovanović, Mladinsko gledališče, 1974. Vir: Arhiv Slovensko mladinsko gledališče.
E-razstavo Slovenske krstne uprizoritve dramskih besedil Dušana Jovanovića Slovenski gledališki inštitut posveča gledališkemu virtuozu Dušanu Jovanoviću ob njegovem visokem jubileju. Iz fotografske zbirke v Ikonoteki Slovenskega gledališkega inštituta in iz arhivskega gradiva gledaliških ...
Petra Pogorevc: 𝘛𝘦𝘭𝘰 𝘪𝘯 𝘴𝘭𝘰𝘷𝘰 – 𝘕𝘰𝘰𝘳𝘥𝘶𝘯𝘨::1995–2045. Amfiteater, revija za teorijo scenskih umetnosti, letnik 8, številka 2.
Več o 𝗻𝗼𝘃𝗶 š𝘁𝗲𝘃𝗶𝗹𝗸𝗶 𝗿𝗲𝘃𝗶𝗷𝗲 𝗔𝗺𝗳𝗶𝘁𝗲𝗮𝘁𝗲𝗿 👀👉🔗: https://www.slogi.si/publikacije/amfiteater-8-2/
Slovenski gledališki inštitut I Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
Miša Glišič: Š𝘦 𝘷𝘦𝘥𝘯𝘰 𝘷𝘪𝘩𝘢𝘳 𝘗𝘦𝘵𝘳𝘢 𝘏𝘢𝘯𝘥𝘬𝘦𝘫𝘢 𝘻 𝘷𝘪𝘥𝘪𝘬𝘢 𝘵𝘦𝘰𝘳𝘪𝘫𝘦 𝘥𝘳𝘢𝘮𝘦. Amfiteater, revija za teorijo scenskih umetnosti, letnik 8, številka 2.
Več o 𝗻𝗼𝘃𝗶 š𝘁𝗲𝘃𝗶𝗹𝗸𝗶 𝗿𝗲𝘃𝗶𝗷𝗲 𝗔𝗺𝗳𝗶𝘁𝗲𝗮𝘁𝗲𝗿 👀👉🔗: https://www.slogi.si/publikacije/amfiteater-8-2/
Slovenski gledališki inštitut I Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
Rezultati 𝗿𝗮𝘇𝗶𝘀𝗸𝗮𝘃𝗲 𝘁𝗿𝗲𝗻𝘂𝘁𝗻𝗶𝗵 𝗿𝗮𝘇𝗺𝗲𝗿 𝗻𝗮 𝗽𝗼𝗱𝗿𝗼č𝗷𝘂 𝗴𝗹𝗲𝗱𝗮𝗹𝗶šč𝗮 𝘇𝗮 𝗼𝘁𝗿𝗼𝗸𝗲 𝗶𝗻 𝗺𝗹𝗮𝗱𝗲🎭👧👦, ki jo je v petih državah v regiji izvedla ekipa Od malih nog(u) (Regionalna platforma za razvoj in afirmacijo gledališča za otroke in mlade). Video o rezultatih raziskave 👀⤵️⤵️, več o raziskavi v slovenščini na 👀👉🔗 https://veza.sigledal.org/.../kdo-so-ustvarjalci-ki..., lepo vabljeni k ogledu.
Gašper Troha, urednik. Amfiteater, revija za teorijo scenskih umetnosti, letnik 8, številka 2.
Več o 𝗻𝗼𝘃𝗶 š𝘁𝗲𝘃𝗶𝗹𝗸𝗶 𝗿𝗲𝘃𝗶𝗷𝗲 𝗔𝗺𝗳𝗶𝘁𝗲𝗮𝘁𝗲𝗿 👀👉🔗: https://www.slogi.si/publikacije/amfiteater-8-2/
Slovenski gledališki inštitut I Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
O zapuščini Staneta Severja z zapisi režiserja Aleša Jana v zadnji oddaji Oder na Programu Ars. Lepo vabljeni k poslušanju!
O zapuščini velikega igralca petdeset let po njegovi smrti
19/12/2020
Predstavljamo vam zbirke SLOGI – Gledališkega muzeja. Na predvečer 100-letnice rojstva 𝗕𝗲𝗿𝘁𝗮 𝗦𝗼𝘁𝗹𝗮𝗿𝗷𝗮 (4. 2. 1921–10 . 6. 1992), mojstra slovenske gledališke, filmske in televizijske igre predstavljamo fotografijo 𝗕𝗲𝗿𝘁𝗮 𝗦𝗼𝘁𝗹𝗮𝗿𝗷𝗮 𝗸𝗼𝘁 𝗔𝗴𝗮𝗺𝗲𝗺𝗻𝗼𝗻𝗮 v Ajshilovi 𝘖𝘳𝘦𝘴𝘵𝘦𝘫𝘪 (premiera 1968) v režiji Mileta Koruna (fotografija: Marijan Pal, vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej) in fotografijo 𝗕𝗲𝗿𝘁𝗮 𝗦𝗼𝘁𝗹𝗮𝗿𝗷𝗮 𝗸𝗼𝘁 𝗦𝘁𝗿𝗶𝗰𝗮 𝗙𝗿𝗮𝗻𝗰𝗲𝘁𝗮 v filmu 𝘛𝘳𝘦𝘯𝘶𝘵𝘬𝘪 𝘰𝘥𝘭𝘰č𝘪𝘵𝘷𝘦 Františka Čapa (1955) (fotografija: Foto: Lado Sazonov, vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej).
Bert Sotlar je znamenito ime slovenske gledališke in filmske igre. Po študiju na Akademiji za igralsko umetnost ga je Bojan Stupica kot mladega igralca angažiral v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu, kjer je ostal tri leta. Nato je bil do upokojitve angažiran v ljubljanski Drami. Čeprav si ga kot igralca najbolj lastita slovenski in jugoslovanski film, v katerem je ustvaril več kot 40 vlog (spomnimo se samo njegovega Štefuca iz 𝘛𝘪𝘴𝘵𝘦𝘨𝘢 𝘭𝘦𝘱𝘦𝘨𝘢 𝘥𝘯𝘦 ali Lovra v 𝘕𝘦 𝘫𝘰č𝘪 𝘗𝘦𝘵𝘦𝘳 ali Boštjana Presečnika v 𝘊𝘷𝘦𝘵𝘫𝘶 𝘷 𝘫𝘦𝘴𝘦𝘯𝘪), je tudi na odrskih deskah ustvaril serijo psihološko poglobljenih in z markantno moškostjo zaznamovanih vlog. Bil je Grof Almaviva v Beaumarchaisovem 𝘚𝘦𝘷𝘪𝘭𝘫𝘴𝘬𝘦𝘮 𝘣𝘳𝘪𝘷𝘤𝘶, Nikita v Tolstojevi 𝘔𝘰č𝘪 𝘵𝘦𝘮𝘦, Simon Hahava v Brechtovem 𝘒𝘢𝘷𝘬𝘢š𝘬𝘦𝘮 𝘬𝘳𝘰𝘨𝘶 𝘴 𝘬𝘳𝘦𝘥𝘰 in Brown v 𝘖𝘱𝘦𝘳𝘪 𝘻𝘢 𝘵𝘳𝘪 𝘨𝘳𝘰š𝘦, Tetzel v Sartrovem 𝘏𝘶𝘥𝘪č𝘶 𝘪𝘯 𝘭𝘫𝘶𝘣𝘦𝘮 𝘉𝘰𝘨𝘶, Agamemnon v Ajshilovi 𝘖𝘳𝘦𝘴𝘵𝘦𝘫𝘪, Ramon v Kozakovi 𝘓𝘦𝘨𝘦𝘯𝘥𝘪 𝘰 𝘴𝘷𝘦𝘵𝘦𝘮 𝘊𝘩𝘦, Matija Gubec v Kreftovi 𝘝𝘦𝘭𝘪𝘬𝘪 𝘱𝘶𝘯𝘵𝘢𝘳𝘪𝘫𝘪, Kalander v Cankarjevih 𝘏𝘭𝘢𝘱𝘤𝘪𝘩. Viden odrski opus mu je prinesel Borštnikov prstan (1982), celotno umetniško ustvarjanje pa Prešernovo nagrado (1974). Če temu dodamo še njegovo nastopanje v televizijskih igrah in nadaljevankah, lahko pritrdimo zapisu ob njegovi smrti, da je bil resnično »mojster vseh medijev«.
Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej začasno odpiramo med 21. in 29. decembrom 2020. Lepo vabljeni! Prosimo Vas, da ob Vašem obisku upoštevate navodila za obiskovalce SLOGI zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 👀👉🔗⤵️. Hvala za Vaše sodelovanje!
Med 21. in 29. decembrom bomo zopet skupaj! Za varen in brezskrben obisk SLOGI –Gledališkega muzeja vas vljudno prosimo za vaše sodelovanje. Prosimo vas, da ob obisku upoštevate navodila za obiskovalce SLOGI zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19.
Danes, 18. decembra 2020 mineva 50 let od smrti 𝗦𝘁𝗮𝗻𝗲𝘁𝗮 𝗦𝗲𝘃𝗲𝗿𝗷𝗮, gledališkega in filmskega igralca, enega najuglednejših slovenskih umetnikov.
𝗢𝗯 𝟱𝟬. 𝗼𝗯𝗹𝗲𝘁𝗻𝗶𝗰𝗶 𝘀𝗺𝗿𝘁𝗶 igralca Staneta Severja iz Avdio zbirke SLOGI – Gledališkega muzeja v posluh ponujamo zvočni odlomek iz uprizoritve Shakespearovega 𝘒𝘳𝘢𝘭𝘫𝘢 𝘓𝘦𝘢𝘳𝘢 v režiji Mileta Koruna, v kateri je Sever nastopil v naslovni vlogi; 𝘁𝗮 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗮𝘃𝗹𝗷𝗮 𝗲𝗻𝗲𝗴𝗮 𝗼𝗱 𝘃𝗿𝗵𝗼𝘃 𝘃 𝘇𝗮𝗱𝗻𝗷𝗲𝗺 𝗼𝗯𝗱𝗼𝗯𝗷𝘂 𝗻𝗷𝗲𝗴𝗼𝘃𝗲𝗴𝗮 𝗶𝗴𝗿𝗮𝗹𝘀𝗸𝗲𝗴𝗮 𝘂𝘀𝘁𝘃𝗮𝗿𝗷𝗮𝗻𝗷𝗮. Predstava je bila v ljubljanski Drami posneta 15. 6. 1964. Vabljeni k poslušanju👉🔊🎧!
𝗡𝗼𝘃𝗮 𝗲-𝗿𝗮𝘇𝘀𝘁𝗮𝘃𝗮: ℙℝ𝕆𝕊𝕋𝕆ℝ 𝕍 ℙℝ𝕆𝕊𝕋𝕆ℝ𝕌 - ℕ𝕒𝕛 𝕟𝕒𝕤𝕥𝕒𝕛𝕒 𝕟𝕒 𝕠𝕕𝕣𝕦 𝕟𝕠𝕧 𝕤𝕧𝕖𝕥 𝕤𝕧𝕠𝕛𝕖 𝕝𝕖𝕡𝕠𝕥𝕖!
Ob koncu leta vas vabimo, da se sprehodite po gledaliških odrih z novo e-razstavo Slovenskega gledališkega inštituta – Gledališkega muzeja, posvečeno scenografiji na Slovenskem.
𝗣𝗿𝗼𝘀𝘁𝗼𝗿 𝘃 𝗽𝗿𝗼𝘀𝘁𝗼𝗿𝘂 je celosten večleten projekt Slovenskega gledališkega inštituta (SLOGI), ki prikazuje razvoj scenografije na Slovenskem od 19. stoletja do osamosvojitve Slovenije 1991. Z e-razstavo 𝘗𝘙𝘖𝘚𝘛𝘖𝘙 𝘝 𝘗𝘙𝘖𝘚𝘛𝘖𝘙𝘜 - 𝘕𝘢𝘫 𝘯𝘢𝘴𝘵𝘢𝘫𝘢 𝘯𝘢 𝘰𝘥𝘳𝘶 𝘯𝘰𝘷 𝘴𝘷𝘦𝘵 𝘴𝘷𝘰𝘫𝘦 𝘭𝘦𝘱𝘰𝘵𝘦! avtorice Ane Kocjančič v e-postavitvi Mojce Jan Zoran SLOGI zaokrožuje projekt in odpira nov prostor za nadaljnje spoznavanje in raziskovanje slovenske scenografije, slovenske gledališke dediščine in slovenskega gledališča.
Vabljeni k ogledu. Veseli bomo vašega obiska. 👀👉🔗 https://repertoar.sigledal.org/razstava/prostor-v-prostoru
Prostor v prostoru je celosten večleten projekt Slovenskega gledališkega inštituta (SLOGI), ki prikazuje razvoj scenografije na Slovenskem od 19. stoletja do osamosvojitve Slovenije 1991. Z e-razstavo SLOGI zaokrožuje projekt in odpira nov prostor za nadaljnje spoznavanje in raziskovanje slovens...
Be the first to know and let us send you an email when Slovenski gledališki inštitut posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.
Petra Pogorevc: Telo in slovo – Noordung::1995–2045. Amfiteater 8/2.
Miša Glišič: Še vedno vihar Petra Handkeja z vidika teorije drame. Amfiteater 8/2.
Gašper Troha, urednik. Amfiteater 8/2.
Ob 50. obletnici smrti igralca Staneta Severja
Hamlet, biti ali ne biti v stripu Andreja Potrča
Zlata paličica ali zlata jama?
HOJA za GLEDalIŠČEM. Od jezuitov do Cankarja. Naprej v preteklost.
Pogovor z Varjo Hrvatin, nagrajeno mlado dramatičarko 2020
Pogovor s Tjašo Mislej, Grumovo nominiranko in nagrajenko 2020
Pogovor s Katarino Morano in Žigo Divjakom, Grumovima nominirancema 2020
Ob 90-letnici rojstva Gregorja Strniše
Pogovor z Izo Strehar, Grumovo nominiranko 2020
Pogovor s Simono Hamer, Grumovo nominiranko 2020
Pogovor s Simono Semenič, Grumovo nominiranko 2020
Pogovor z letošnjim prejemnikom Borštnikovega prstana, Petrom Boštjančičem
50 let Borštnikovega prstana
50 let Borštnikovega prstana
50 let Borštnikovega prstana
Odlomek iz posnetka dogodka Mile Korun in Pohujšanje 1965–1998
Odlomek iz predstave Delavnica oblakov, režija Mile Korun, premiera 14. 1. 1967 v ljubljanski Drami
Odlomek iz predstave Rameaujev nečak z Borisom Kraljem in Aleksandrom Valičem
Odlomek iz Sartrovih Umazanih rokah (SLG Celje, 1966) z Aleksandrom (Sandijem) Krošlom, ki bi letos oktobra praznoval 90 let, v vlogi Hoedererja
Uvodni odlomek iz dramaturške razčlembe Lojzeta Filipiča za uprizoritev igre Ples smeti Mateja Bora
Dušan Moravec iz Ljubljane obvestil Hinka Nučiča v Zagreb o izidu knjige Igralčeva kronika
Ob 120-letnici rojstva Elvire Kralj, prve prejemnice Borštnikovega prstana
Narodni dom in Slovenci v Trstu, predavanje dr. Bogomile Kravos
13. julija 2020, bo podpisan protokol, ki bo osnova za vrnitev Narodnega doma Slovencem v Trstu. Pred stotimi leti na ta dan, 13. julija 1920, so italijanski fašisti ob podpori vojaških oblasti – gasilcem ni bilo dovoljeno gasiti – požgali predhodno stavbo slovenskega Narodnega doma v Trstu. Dogodek je s svojo simbolno sporočilnostjo globoko pretresel tržaške Slovence in Slovence nasploh.
Kaj nam, Slovencem v Trstu in v matični domovini, pomeni ta palača? Zakaj so v preteklem stoletju označili Trst za pljuča slovenstva? Komu je Cankar predaval v Delavskem domu? Kako so se naši predniki uveljavili v tem velemestu? Kako jim je uspelo, da so povezani z drugimi Slovani, imeli 4 banke, Paroplovni konzorcij, plavž v Škednju, nekaj arhitekturno pomembnih stavb v mestnem središču in prvo stalno profesionalno gledališče? Poznamo našo slavno preteklost?
Tržačanka dr. Bogomila Kravos (Trst 1948) je slavistka, teatrologinja, doktorica znanosti s področja literarnih ved in samostojna raziskovalka. Poučevala je na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu, s Sergejem in Ivanom Verčem ter Borisom Kobalom je vodila Slovensko amatersko gledališče (1971–1977), bila med ustanovitelji Novega tržaškega teatra (1989–1990), vodila je Slovenski klub v Trstu (1994–2004) in je od leta 1991 predsednica mestnega društva Slavko Škamperle. Kot izvedenka za tržaško Slovensko stalno gledališče sodeluje v Ljubljani s Slovenskim gledališkim inštitutom, pred tem njegovim predhodnikom Slovenskim gledališkim muzejem, in Slovensko matico, ter tržaškima Civico Museo Teatrale C. Schmidl in Slovenskim raziskovalnim inštitutom. Doslej je objavila monografska dela: Slovensko gledališče v Trstu 1945–1965 (Ljubljana: SGM, 2001), Zlatina leta v tržaškem gledališču (Koper: Lipa, 2003), Slovensko stalno gledališče v Trstu – tradicija v medkulturni stvarnosti (Ljubljana: SGM, 2011), Slovenska dramatika in tržaški tekst (Ljubljana: SGM, 2011), SAG – TRST (Slovensko amatersko gledališče od sezone 1971/72 do sezone
Poletna muzejska noč 2020 je pred vrati
Poletna muzejska noč je pred vrati. Vabljeni jutri, v soboto, 20. 6. od 18. do 24. ure v muzeje in galerije po Sloveniji.
V SLOGI – Gledališkem muzeju se ob 19. in 20. uri lahko pod vodstvom podate na Hojo za gledališčem, družine z otroki sodelujete na Gledaliških detektivih in e-detektivih, v parku zvezda pa do 22. ure obiščete skupno stojnico Slovenskih gledaliških založnikov. Vstop prost! Lepo vabljeni!
Avtorica animacije: Janja Kosi
Poletna muzejska noč 2020
Sobota, 20. junija 2020, med 18. in 24. uro. Poletna muzejska noč. Vstop prost.
Animacija: Janja Kosi.
Slovenski gledališki inštitut (SLOGI) ima prostore nedaleč od Mestne hiše v Ljubljani na Mestnem trgu 17. Je nacionalni javni zavod, ki se ukvarja z razvojem gledališke kulture in promocijo gledališke umetnosti. Sodeluje s številnimi ustanovami in akterji ter odpira nove poti povezovanju že obstoječega, vključevanju novega, iskanju in spodbujanje sinergij in partnerstev ter postavljanju urejene nadgradnje, ki bo znala in zmogla oblikovati kvaliteten odmev slovenski gledališki ustvarjalnosti. Že več kot 60 let razvija vlogo osrednjega nacionalnega muzeja za področje slovenskega gledališča.
V bogati muzejski zbirki fotografij, gledaliških listov, časopisne, periodične, video in zvočne dokumentacije, plakatov, kostumskih in scenskih skic, kostumov in maket, letakov, plakatov, pisem, rokopisov … so tudi scenske skice Avgusta Černigoja.
SLOGI pripravlja razstave, organizira prireditve, osredotočene na gledališko dediščino, teorijo in prakso, izvaja pedagoške programe, izdaja publikacije, … Ob rednih periodičnih publikacijah Dokumenti in Slovenski gledališki letopis ter znanstveni reviji Amfiteater (ki izhaja v soizdajateljstvu z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani) izdaja SLOGI tudi monografske študije o slovenskih gledaliških ustvarjalcih ter monografije o dejavnosti slovenskih gledališč in gledaliških gibanj. V specialni knjižnici so referenčni strokovni materiali s področja gledališča, v Digitalni knjižnici pa vam prek spleta predstavljamo težje dostopna slovenska dramska besedila.
Na stalni razstavi HOJA za GLEDalIŠČEM. Od jezuitov do Cankarja se lahko sprehodite po poti slovenskega gledališča od gledališča reformatorjev do Ivana Cankarja na prelomu 19. in 20. stoletja. V Cankarjevem letu in Evropskem letu kulturne dediščine mesečno pripravljamo javna vodstva po stalni razstavi s katerimi vzpostavljamo dialog z evropskimi gledališkimi prostori in slovensko gledališče umeščamo na zemljevid evropske gledališke zgodovine. V virtualnem svetu SLOGI gostuje z 10 digitalnimi razstavami, ki smo jih pripravili v sodelovanju z zavodom Novi Zato. in drugimi partnerji – razstave so posvečene nedavno preminuli prvi dami slovenske kostumografije Alenki Bartl, prejemnikom Borštnikovega prstana, Festivalu Borštnikovo srečanje, slovenskim Hamletom, Jožetu Babiču in lanskoletni 150-letnici ustanovitve Dramatičnega društva v Ljubljani.
Slovensko gledališko dediščino SLOGI predstavlja tudi z več kot 20 muzejskimi pedagoškimi programi, namenjenimi otrokom, mladim, odraslim, družinam in ranljivim skupinam. Delavnice Gledališki detektivi, Baročne odrske čarovnije, Obleka naredi človeka, Gledališki sprehod po Ljubljani, v Cankarjevem letu Hlapci s stripom, Jeziki gledališča v znakovnem jeziku, Gledališče na dotik s tipnimi slikami, taktilnimi maketami, SLOGI – mobilni, s katerim pride gledališka dediščina k vam … najdete na spletni strani SLOGI. Ministrstvo za kulturo je SLOGI imenovalo za nacionalnega koordinatorja za kulturno-umetnostno vzgojo na področju gledališča. V obdobju 2016-2021 je tudi izvajalec kulturno-umetniško vzgojnega (KUV) projekta Gleda(l)išče, ki je sofinancirana s strani Ministrstva za kulturo RS in Evropske unije iz Evropskega socialnega sklada. Projekt Gleda(l)išče je zasnovan kot vzorčen model in celovita strategija prožne oblike učenja, ki partnersko povezuje vzgojno-izobraževalne zavode, kulturne ustanove in ustvarjalce ter v formalno učno okolje vpelje neformalne, kreativne, kulturno-vzgojne pristope.
