Nadškofijski arhiv Ljubljana

04/05/2026

Sv. Florjan – freska Franca Jelovška v nekdanji kapeli dvorca Češenik

Danes goduje priprošnjik zoper požare in zavetnik gasilcev, sv. Florjan. Renesančni dvorec Češenik, ki leži blizu Doba, je bil pozidan v 16. stoletju. Sredi 17. stoletja mu je Leopold Zaharija pl. Rastern uredil grajsko kapelo Device Marije Karmelske; za to je dobil tudi odobritev papeža Benedikta XIV., nato pa še ljubljanskega škofa Feliksa grofa Schrattenbacha.

Kapela je imela dragoceno opremo, najbolj pa so izstopale bogate poslikave Franca Jelovška. Poslikal je celotni oltarni del, kupolo in dele pod njo. Ob straneh oltarne podobe je upodobil sv. Ano in sv. Jožefa, v kupoli kronanje Device Marije, v polkrožnih poljih pod kupolo Jezusovo rojstvo, Marijino obiskanje sv. Elizabete ter prihod sv. treh kraljev, v pendentivih pa svetnike: sv. Leopolda, sv. Izidorja, sv. Notburgo in sv. Florjana.

Grad s kapelo je doživel žalostno usodo in bil, podobno kot vsi okoliški gradovi, po drugi svetovni vojni nacionaliziran, izropan in opustošen. Danes je prostor nekdanje kapele prezidan v tri dele: v spodnjem delu je drvarnica, v srednjem stanovanje, v zgornjem – kupoli – pa so ohranjene Jelovškove freske. Te so se zaradi prezidave in težkega dostopa k sreči ohranile, vendar so javnosti zelo slabo poznane; danes pričajo o nekdanjem sijaju gradu in kapele.

Več si lahko preberete v knjigi: Znamenje. Cerkve, grajske kapele in znamenja v župniji Dob. Salve, Ljubljana, 2012.

23/04/2026

Danes goduje priljubljeni svetnik sv. Jurij. V arhivu hranimo fotografijo ene nekdaj najbolj imenitnih grajskih kapel pri nas - kapelo sv. Jurija pri gradu Ortnek. Fotografija sicer ni datirana, je pa nastala v času pred drugo svetovno vojno. Kapela iz 17. stoletja je imela zlate oltarje in drugo dragoceno opremo, ki se danes deloma nahaja v različnih muzejskih ustanovah in v cerkvi sv. Jožefa na Velikih Poljanah, deloma pa je bila odtujena.

Več o kapeli izveste na povezavi:

https://hikr.si/wp-content/uploads/2021/05/Cerkvica-Sv.Jurija-4.pdf?fbclid=IwY2xjawRVTfZleHRuA2FlbQIxMABicmlkETA2bjZLMk9yeHdlRkNkdFJwc3J0YwZhcHBfaWQQMjIyMDM5MTc4ODIwMDg5MgABHjvOdPGbpOK6ZfSLQ2hITFriAz9Uo5xdzewyPGZrIaNf50tk0J5VjMwiewwO_aem_gl-vFzoe8H50jEgnu3_ZA

10/04/2026

NOVICA: na matriculo smo dodali matične knjige, ki smo jih letos prevzeli z Upravnih enot: Jesenice (krstna), Ljubljana - Bolnica (krstna), Ljubljana - Rudnik (mrliška), Poljane nad Škofjo Loko (krstna), Predoslje (mrliška), Srednja vas v Bohinju (poročna), Šmartno pod Šmarno Goro (poročna, poročni indeks), Št. Peter - Otočec (krstni indeks, mrliški indeks), Toplice (mrliška), Trata - Gorenja vas (poročna), Unec (krstna, poročna, mrliška)!
Naj vam koristijo ...

09/04/2026

Nadškofijski arhiv Ljubljana vas v sodelovanju s

Kino klubom Ljubljana (od 1954)

vljudno vabi

v četrtek, 9. aprila 2026, ob 16.30,
v Galerijo Družina, na Krekov trg 1

na prireditev ob sklepu fotografske razstave Lorenz in Roza Krach

Program:

- glasbena točka prof. fizike na Gimnaziji Bežigrad in prof. violine na Glasbeni center Zvočna zgodba Urške Havle Feguš

- o razstavi Lorenz in Roza Krach ter dagerotipiji bo spregovoril Blaž Otrin

- predvajanje filma Zlomljeni selfie Janeza Puharja avtorja Marko Mitje Feguša s sodelavci Kino kluba Ljubljana


Vljudno vabljeni!

02/04/2026

01/04/2026

Glede na odziv nam je prvoaprilska potegavščina uspela : )

Predstavljena fotografija, ki smo jo lažno označili kot najstarejšo, je dejansko slabše ohranjen portret neznane ženske iz ateljeja L. Krach's Wittwe, narejen v letih 1869–1871.

Prvemu aprilu navkljub pa drži vse ostalo, da smo odkrili najstarejšega slovenskega poklicnega fotografa Lorenza Kracha in iz pozabe obudili najpomembnejšo fotografinjo 19. stoletja Rozo Krach, ter odkrili do sedaj najstarejši datiran na Slovenskem - portret uršulink iz 14. septembra 1850. Vse to si še lahko ogledate na razstavi, ki je odprta do 10. aprila v Galeriji Družina.

Lov za portretom grofice Alojzije Auersperg pa se nadaljuje : )

01/04/2026

Glede na odziv nam je prvoaprilska potegavščina uspela : )

Predstavljena fotografija, ki smo jo lažno označili kot najstarejšo, je dejansko slabše ohranjen portret neznane ženske iz ateljeja L. Krach's Wittwe, narejen v letih 1869–1871.

Prvemu aprilu navkljub pa drži vse ostalo, da smo odkrili najstarejšega slovenskega poklicnega fotografa Lorenza Kracha in iz pozabe obudili najpomembnejšo fotografinjo 19. stoletja Rozo Krach, ter odkrili do sedaj najstarejši datiran na Slovenskem - portret uršulink iz 14. septembra 1850. Vse to si še lahko ogledate na razstavi, ki je odprta do 10. aprila v Galeriji Družina.

Lov za portretom grofice Alojzije Auersperg pa se nadaljuje : )

V našem arhivu smo odkrili daleč najstarejšo slovensko fotografijo iz leta 1841!

Potem ko smo nedavno odkrili najstarejšega slovenskega poklicnega fotografa Lorenza Kracha in iz pozabe obudili najpomembnejšo fotografinjo 19. stoletja Rozo Krach, predstavili do tedaj najstarejši datiran na Slovenskem - portret uršulink iz 14. septembra 1850 - je sodelavec Blaž Otrin v albumu Blaža Potočnika v naši fotografski zbirki odkril imenitno kalotipijo grofice Alojzije Auersperg iz leta 1841. Gre z portret v obliki medaljona (velikost 7 x 4,5 cm), na zadnji strani pa je zapisano ime portretiranke (Alosia Gräfin Auersperg) in letnica 1841. Da letnica nesporno drži, priča dejstvo, da je gospa Alojzija umrla 25. aprila 1844 v župniji Ljubljani - sv. Nikolaj.

31/03/2026

🎨[LIKOVNO DELO TEDNA] 🎨
L. Krach, Kolorirana fotografija Avguste in Ane Kos (kasneje poročene Zarnik)
Vabljeni na ogled razstave Lorenz in Roza Krach - Pionirja ateljejske fotografije na Slovenskem, ki je na ogled do 10. aprila 2026.

31/03/2026

V petek, 3. aprila 2026, bo NŠAL zaprt zaradi kolektivnega dopusta. Hvala za razumevanje!

30/03/2026

🎨[LIKOVNO DELO TEDNA] L. Krach: Celopostavni portret moškega🎨
Vabljeni na ogled razstave Lorenz in Roza Krach - Pionirja ateljejske fotografije na Slovenskem, ki je na ogled do 10. aprila 2026.

19/03/2026

Danes je Jožefovo. Praznovanje zlate maše treh duhovnikov beguncev (Franc Bernik, Janez Dolinar in Janez Štrukelj) v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani, 21. julija 1944. Vsak mašuje pri svojem oltarju po predkoncilskih pravilih. Nad glavnim oltarjem je Plečnikov kip sv. Jožefa.