Vila Zlatica

Vila Zlatica Vabljeni v Vilo Zlatica, domovanje nekdanjega ljubljanskega župana Ivana Hribarja.

Posamezni ogledi Vile Zlatica so mogoči v času odprtja ob petkih med 15.00 in 18:00 in v sobotah med 14:00 in 18:00. V primeru skupinske najave, pa so po dogovoru mogoči tudi ogledi zven tega časa.

09/05/2026
𝗦𝘁𝗲 𝘃𝗲𝗱𝗲𝗹𝗶, 𝗱𝗮 𝟭. 𝗺𝗮𝗷 𝗻𝗮 𝗦𝗹𝗼𝘃𝗲𝗻𝘀𝗸𝗲𝗺 𝗽𝗿𝗮𝘇𝗻𝘂𝗷𝗲𝗺𝗼 𝘇̌𝗲 𝗼𝗱 𝗹𝗲𝘁𝗮 𝟭𝟴𝟵𝟬?Čeprav je bilo v takrat pretežno kmečkem okolju delavske...
02/05/2026

𝗦𝘁𝗲 𝘃𝗲𝗱𝗲𝗹𝗶, 𝗱𝗮 𝟭. 𝗺𝗮𝗷 𝗻𝗮 𝗦𝗹𝗼𝘃𝗲𝗻𝘀𝗸𝗲𝗺 𝗽𝗿𝗮𝘇𝗻𝘂𝗷𝗲𝗺𝗼 𝘇̌𝗲 𝗼𝗱 𝗹𝗲𝘁𝗮 𝟭𝟴𝟵𝟬?

Čeprav je bilo v takrat pretežno kmečkem okolju delavskega prebivalstva razmeroma malo, se je praznik dela hitro razširil po mestih, tudi zaradi povezav z delavskim gibanjem v avstrijskem delu monarhije.

Prve manifestacije so potekale v Ljubljani, Mariboru, Celovcu in Beljaku, pogosto v dvojezičnem, slovensko-nemškem okolju. Posebej pomemben prostor slovenskega delavstva pa je bil Trst, kjer je bilo slovensko govoreče delavstvo najštevilčnejše.

1. maj je bil politična manifestacija, hkrati pa tudi prostor druženja. Delavci so zahtevali delitev dneva na 8 ur dela, 8 ur počitka in 8 ur prostega časa. Zato so bila prvomajska srečanja polna pohodov, glasbe, hrane, pijače in plesa.

V Ljubljani so se udeleženci odpravljali na Rožnik, v Mariboru pa na Piramido. Praznik dela je bil torej že od začetka tudi praznik skupnosti, solidarnosti in veselja.

Živel 1. maj! 👷

𝗦𝗽𝗼𝘇𝗻𝗮𝗷𝘁𝗲 𝘀𝗸𝗿𝗶𝘃𝗻𝗼𝘀𝘁𝗶 𝗛𝗿𝗶𝗯𝗮𝗿𝗷𝗲𝘃𝗲𝗴𝗮 𝗯𝘂𝗻𝗸𝗲𝗿𝗷𝗮… 👀»𝘒𝘢𝘴𝘯𝘰 𝘫𝘦, 𝘢 𝘷𝘦𝘯𝘥𝘢𝘳 𝘯𝘦 𝘱𝘳𝘦𝘬𝘢𝘴𝘯𝘰, 𝘥𝘢 𝘴𝘦 𝘱𝘳𝘪 𝘯𝘢𝘴 𝘻𝘢 𝘷𝘴𝘢𝘬 𝘱𝘳𝘪𝘮𝘦𝘳 𝘱𝘳𝘪𝘱𝘳𝘢𝘷𝘪𝘮𝘰…«—...
23/04/2026

𝗦𝗽𝗼𝘇𝗻𝗮𝗷𝘁𝗲 𝘀𝗸𝗿𝗶𝘃𝗻𝗼𝘀𝘁𝗶 𝗛𝗿𝗶𝗯𝗮𝗿𝗷𝗲𝘃𝗲𝗴𝗮 𝗯𝘂𝗻𝗸𝗲𝗿𝗷𝗮… 👀

»𝘒𝘢𝘴𝘯𝘰 𝘫𝘦, 𝘢 𝘷𝘦𝘯𝘥𝘢𝘳 𝘯𝘦 𝘱𝘳𝘦𝘬𝘢𝘴𝘯𝘰, 𝘥𝘢 𝘴𝘦 𝘱𝘳𝘪 𝘯𝘢𝘴 𝘻𝘢 𝘷𝘴𝘢𝘬 𝘱𝘳𝘪𝘮𝘦𝘳 𝘱𝘳𝘪𝘱𝘳𝘢𝘷𝘪𝘮𝘰…«
— 𝗦𝘁𝗮𝗻𝗸𝗼 𝗗𝗶𝗺𝗻𝗶𝗸, 𝟭𝟵𝟯𝟵

Nenavadna trikotna betonska struktura ob elegantni secesijski vili že na prvi pogled deluje kot arhitekturni paradoks. A njena oblika ni bila naključna: nagnjena streha je bila zasnovana tako, da bi se bombe od nje odbile, še preden bi eksplodirale.

Ob začetku druge svetovne vojne je bilo jasno, kaj prihaja. Ivan Hribar pri varnosti ni varčeval: svoji vili je dal prizidati bunker, ki danes velja za pravi unikum — tako zaradi oblike kot tudi ohranjenosti.

📅 27. april ob 11.00
Vabimo vas na posebno vodenje po Vili Zlatica, kjer bomo:
• odkrili skrivnosti bunkerja
• spoznali vlogo Ivana Hribarja v času vojne
• obiskali tudi manj znan Plečnikov spomenik v bližini

📝Pridružite se nam in stopite v zgodbo, ki se skriva rahlo pod površjem Ljubljane. 𝗭𝗮 𝘂𝗱𝗲𝗹𝗲𝘇̌𝗯𝗼 𝘀𝗲 𝗼𝗯𝘃𝗲𝘇𝗻𝗼 𝗽𝗿𝗶𝗷𝗮𝘃𝗶𝘁𝗲 𝗻𝗮 𝘃𝗶𝗹𝗮.𝘇𝗹𝗮𝘁𝗶𝗰𝗮@𝗳𝘀𝗸.𝘀𝗶

📸
Foto 1: MGML/Blaž Gutman
Foto 2: Stanko Dimnik, Kako naj si uredimo domove pred zračnimi napadi, 1939.
Foto 3: MGML/Andrej Peunik

𝗣𝗿𝗲𝗱 𝟭𝟯𝟭 𝗹𝗲𝘁𝗶 𝘀𝗲 𝗷𝗲 𝘇𝗴𝗼𝗱𝗶𝗹 𝗱𝗼𝗴𝗼𝗱𝗲𝗸, 𝗸𝗶 𝗷𝗲 𝘇𝗮 𝘃𝗲𝗱𝗻𝗼 𝘀𝗽𝗿𝗲𝗺𝗲𝗻𝗶𝗹 𝗽𝗼𝗱𝗼𝗯𝗼 𝗺𝗲𝘀𝘁𝗮. 😵Dogodek je Ivan Hribar v svojih spominih opi...
15/04/2026

𝗣𝗿𝗲𝗱 𝟭𝟯𝟭 𝗹𝗲𝘁𝗶 𝘀𝗲 𝗷𝗲 𝘇𝗴𝗼𝗱𝗶𝗹 𝗱𝗼𝗴𝗼𝗱𝗲𝗸, 𝗸𝗶 𝗷𝗲 𝘇𝗮 𝘃𝗲𝗱𝗻𝗼 𝘀𝗽𝗿𝗲𝗺𝗲𝗻𝗶𝗹 𝗽𝗼𝗱𝗼𝗯𝗼 𝗺𝗲𝘀𝘁𝗮. 😵

Dogodek je Ivan Hribar v svojih spominih opisal takole:

𝘝𝘦𝘭𝘪𝘬𝘰 𝘴𝘰𝘣𝘰𝘵𝘰 𝘻𝘷𝘦𝘤̌𝘦𝘳 𝘴̌𝘭𝘪 𝘴𝘮𝘰 𝘻𝘢𝘥𝘰𝘷𝘰𝘭𝘫𝘯𝘪 𝘴𝘱𝘢𝘵, 𝘬𝘢𝘳 𝘮𝘦 𝘱𝘰𝘯𝘰𝘤̌𝘪 𝘱𝘳𝘦𝘣𝘶𝘥𝘪 𝘯𝘦𝘬𝘰 𝘤̌𝘶𝘥𝘯𝘰 𝘴̌𝘶𝘮𝘦𝘯𝘫𝘦 𝘪𝘯 𝘳𝘫𝘰𝘷𝘦𝘯𝘫𝘦, 𝘱𝘰𝘬𝘢𝘯𝘫𝘦 𝘪𝘯 𝘴̌𝘬𝘳𝘪𝘱𝘢𝘯𝘫𝘦. 𝘗𝘰𝘴𝘵𝘦𝘭𝘫𝘢 𝘴𝘦 𝘫𝘦 𝘻 𝘮𝘢𝘯𝘰 𝘷𝘳𝘦𝘥 𝘷𝘻𝘥𝘪𝘨𝘰𝘷𝘢𝘭𝘢 𝘵𝘢𝘬𝘰, 𝘬𝘢𝘬𝘰𝘳 𝘥𝘢 𝘣𝘪 𝘴𝘵𝘢𝘭𝘢 𝘯𝘢 𝘷𝘢𝘭𝘰𝘷𝘪𝘩 𝘳𝘢𝘻𝘣𝘶𝘳𝘬𝘢𝘯𝘦𝘨𝘢 𝘮𝘰𝘳𝘫𝘢. 𝘗𝘳𝘷𝘪 𝘵𝘳𝘦𝘯𝘶𝘵𝘦𝘬 𝘴𝘦𝘮 𝘴𝘱𝘰𝘻𝘯𝘢𝘭, 𝘥𝘢 𝘫𝘦 𝘵𝘰 𝘱𝘰𝘵𝘳𝘦𝘴 𝘪𝘯 𝘰𝘴𝘵𝘢𝘭 𝘴𝘦𝘮 𝘳𝘦𝘴𝘪𝘨𝘯𝘰𝘷𝘢𝘯𝘰 𝘷 𝘱𝘰𝘴𝘵𝘦𝘭𝘫𝘪, 𝘤̌𝘦𝘴̌, 𝘴𝘦𝘥𝘢𝘫 𝘫𝘦 𝘬𝘰𝘯𝘦𝘤. 𝘝 𝘵𝘳𝘦𝘯𝘶𝘵𝘬𝘶 𝘥𝘰𝘻𝘥𝘦𝘷𝘢𝘯𝘦 𝘯𝘦𝘪𝘻𝘰𝘨𝘪𝘣𝘯𝘰𝘴𝘵𝘪 𝘴𝘮𝘳𝘵𝘪 𝘱𝘰𝘥 𝘳𝘶𝘴̌𝘦𝘷𝘪𝘯𝘢𝘮𝘪 𝘩𝘪𝘴̌𝘦 𝘰𝘩𝘳𝘢𝘯𝘪𝘭 𝘴𝘦𝘮 𝘮𝘦𝘯𝘥𝘢 𝘻𝘢𝘵𝘰 𝘮𝘪𝘳𝘯𝘰 𝘬𝘳𝘪, 𝘬𝘦𝘳 𝘮𝘪 𝘫𝘦 𝘣𝘪𝘭𝘢 𝘱𝘳𝘦𝘴̌𝘭𝘢 𝘻𝘮𝘰𝘻̌𝘯𝘰𝘴𝘵, 𝘥𝘢 𝘣𝘪 𝘣𝘪𝘭 𝘮𝘪𝘴𝘭𝘪𝘭 𝘬𝘢𝘫 𝘥𝘳𝘶𝘨𝘦𝘨𝘢. 𝘛𝘰𝘥𝘢 𝘷 𝘵𝘦𝘮, 𝘬𝘰 𝘴𝘰 𝘮𝘪 𝘵𝘦 𝘮𝘪𝘴𝘭𝘪 𝘣𝘭𝘰𝘥𝘪𝘭𝘦 𝘱𝘰 𝘨𝘭𝘢𝘷𝘪, 𝘱𝘳𝘦𝘯𝘦𝘩𝘢 𝘱𝘰𝘱𝘪𝘴𝘢𝘯𝘪 𝘱𝘳𝘪𝘳𝘰𝘥𝘯𝘪 𝘱𝘰𝘫𝘢𝘷. 𝘗𝘰𝘴𝘵𝘦𝘭𝘫𝘢 𝘫𝘦 𝘴𝘵𝘢𝘭𝘢 𝘻𝘰𝘱𝘦𝘵 𝘮𝘪𝘳𝘯𝘰…
– Ivan Hribar, spomini 📖✒️

Velikonočni potres je 14. aprila 1895 ob 23. uri Ljubljančane silovito prebudil in pregnal iz toplih postelj na hladne ulice. Dosegel je največjo navorno magnitudo 5,8 z žariščem na območju Ljubljane, čutili pa so ga tudi izven današnjega ozemlja Slovenije.

V Ljubljani je takrat živelo približno 31.000 prebivalcev v 1.373 zgradbah. Potres je bil tako silovit, da je bilo treba porušiti 145 stavb, številne pa so zahtevale obsežne prenove in utrditve. Terjal je 21 smrtnih žrtev, večinoma zaradi padajočih strešnikov in podrtih dimnikov.

Kljub katastrofi, ki je močno zaznamovala življenje Ljubljančanov, ima zgodba tudi svetlejšo plat. Že naslednje leto je Ivan Hribar postal župan Ljubljane, država pa je mestu zagotovila finančna sredstva, ki so omogočila začetek celovite prenove.

Kako bi danes izgledala Ljubljana brez tega potresa? 🌍

Foto: https://www.dlib.si/

Čeprav pogosto omenjamo Ivana Hribarja in njegove številne zasluge, ne smemo pozabiti na pomembno vlogo žensk, ki so sou...
27/03/2026

Čeprav pogosto omenjamo Ivana Hribarja in njegove številne zasluge, ne smemo pozabiti na pomembno vlogo žensk, ki so soustvarjale življenje naše prelepe Vile. 🌹

Najprej omenimo 𝗠𝗶𝗰𝗼 𝗝𝗲𝗿𝗮𝗹𝗮, morda najbolj prezrto prebivalko rožnodolske Vile. Hribarjeve je spoznala kot snažilka v Banki Slavija, kjer je izstopala po svoji točnosti in zanesljivosti. To sta bili lastnosti, ki ju je Ivan Hribar še posebej cenil. Prepoznal je njeno predanost in jo zaposlil kot gospodinjo v svojem domu. Mica se je izkazala za neprecenljivo, zlasti med prvo svetovno vojno. V času Hribarjeve konfinacije je skrbno varovala družinsko premoženje. Dragocene predmete je skrivala in jih zaščitila pred policijskimi racijami, ki so iskale kovine za vojne potrebe. Po njeni zaslugi je naša muzejska zbirka danes bogatejša. 🙇‍♂️

Hribarjeva žena 𝗠𝗮𝗿𝗶𝗷𝗮 𝗚𝗼𝗿𝗶𝗰̌𝗮𝗻 je k njemu sprva prišla kot kuharica. Hitro sta se zbližala in se kasneje poročila. V mesto je prišla z zelo skromno izobrazbo, služba pri Hribarju pa ji je omogočila osnovno varnost in zaslužek. Kot žena politika in veleposlanika se je znašla v zahtevni protokolarni vlogi, na katero sprva ni bila pripravljena. Kljub temu jo je opravljala odlično. Izpopolnila je svojo slovenščino in se naučila tudi tujih jezikov. Francoščino je celo obvladala bolje kot Ivan Hribar. 🤓

Za konec omenimo še 𝗠𝗮𝗿𝗶𝗷𝗼 𝗭𝗹𝗮𝘁𝗼 𝗛𝗿𝗶𝗯𝗮𝗿, Zlatico, ki velja za zvezdo naše hiše. Rodila se je leta 1913 Ivanu Hribarju in Mariji Goričan. Študirala je medicino in jo pred drugo svetovno vojno tudi dokončala v Zagrebu. Očetova tragična usoda jo je globoko zaznamovala, zato se je pridružila partizanom. Sprva je kot informantka OF zbirala medicinski material in prenašala sporočila, kasneje pa je delovala kot bolničarka v angloameriški bazi v Italiji in nato v Zadru. Idejo upora, ki jo je zaznamovala družinska zgodovina, je prenesla v dejanja. Po vojni se je v celoti posvetila zdravniškemu delu na področju otorinolaringologije. 🫡

Po želji Zlatice Hribar je Vila Zlatica postala muzej, posvečen njenemu očetu. 🏛️

Vrata odpiramo ob petkih med 15.00 in 18.00 ter ob sobotah med 14.00 in 18.00. Če prihajate v skupini, se vam po predhodnem dogovoru z veseljem prilagodimo tudi izven teh ur.

Vljudno vabljeni! 💖

Foto: MGML

📖 Danes vam bomo pokazali predmet, ki za razliko od ostalega okrasja in dekorja pripoveduje nekoliko drugačno zgodbo. To...
14/02/2026

📖 Danes vam bomo pokazali predmet, ki za razliko od ostalega okrasja in dekorja pripoveduje nekoliko drugačno zgodbo. To je zgodba o človeški nepopolnosti in skrhanih odnosih. 💔

O Hribarjevem javnem delovanju in zaslugah je znanega veliko, k čemur je seveda pripomogel tudi sam, saj jih je v svoji zbirki spominov podrobno opisal. Nasprotno pa so nekateri detajli njegovega zasebnega življenja zaviti v skrivnost. Teh namreč Hribar ni izpostavljal bolj, kot bi bilo potrebno.

Prvo družino si je ustvaril s Čehinjo Emilijo Griga. Z njo je živel kar trideset let. Razlog za zaton tega zakona ni povsem znan. Nekateri raziskovalci ugibajo, da bi lahko tičal v njeni nemški usmerjenosti ali slabem zdravju.

Po smrti Emilije leta 1926 se je Hribar poročil z Marijo Goričan, ki je bila kot kuharica zaposlena pri njem. Ta zakon in družinsko življenje s hčerko Zlatico Hribar sta postala javno znana in tudi opisana v njegovih spominih. Na videz popolno razmerje je v ozadju skrivalo številne zgodbe človeške nepopolnosti in napak.

Na fotografiji lahko vidite srebrn pladenj, ki je edini spomin na Emilijo in prvi zakon, ki ga je mogoče najti v Vili Zlatica. Na pladnju za sprejemanje vizitk sta vidni inicialki E in H, Emilija Hribar.

Več o skritih plasteh Hribarja in Ljubljančanov lahko izveste na naših tematskih vodenjih »Zgodovina ljubezni v Vili Zlatica«. Poglobili se bomo v družbene navade in moralo, ki so nekoč krojile, včasih pa tudi težile, življenja posameznikov, kot sta bila Ivan in Emilija.

📣 Termini:
𝟭𝟱. 𝟮., 𝟮𝟬. 𝟮., 𝟭. 𝟯. 𝗶𝗻 𝟳. 𝟯. 𝗼𝗯 𝟭𝟵.𝟬𝟬 𝘃 𝗩𝗶𝗹𝗶 𝗭𝗹𝗮𝘁𝗶𝗰𝗮

☎️ Prijave in informacije:
𝘃𝗶𝗹𝗮.𝘇𝗹𝗮𝘁𝗶𝗰𝗮@𝗳𝘀𝗸.𝘀𝗶 / 𝟬𝟰𝟬 𝟴𝟯𝟱 𝟳𝟳𝟱

📸 Foto: Primož Kolenc

📣Sporočamo, da smo za kulturni praznik, 8. februarja, 𝘇𝗮𝗽𝗼𝗹𝗻𝗶𝗹𝗶 𝘃𝘀𝗮 𝗺𝗲𝘀𝘁𝗮 𝗻𝗮 𝘃𝗼𝗱𝗲𝗻𝗶𝗵 𝗼𝗴𝗹𝗲𝗱𝗶𝗵. Hvala lepa vsem za tako bo...
06/02/2026

📣Sporočamo, da smo za kulturni praznik, 8. februarja, 𝘇𝗮𝗽𝗼𝗹𝗻𝗶𝗹𝗶 𝘃𝘀𝗮 𝗺𝗲𝘀𝘁𝗮 𝗻𝗮 𝘃𝗼𝗱𝗲𝗻𝗶𝗵 𝗼𝗴𝗹𝗲𝗱𝗶𝗵. Hvala lepa vsem za tako bogato povpraševanje in lepo vabljeni, da se obiska udeležite ob naslednji priložnosti.

👨‍👩‍👧‍👦 𝗡𝗮 𝗶𝗻𝘁𝗲𝗿𝗮𝗸𝘁𝗶𝘃𝗻𝗲𝗺 𝗱𝗿𝘂𝘇̌𝗶𝗻𝘀𝗸𝗲𝗺 𝘃𝗼𝗱𝗲𝗻𝗷𝘂 𝗽𝗮 𝗷𝗲 𝗼𝘀𝘁𝗮𝗹𝗼 𝘀̌𝗲 𝗻𝗲𝗸𝗮𝗷 𝗽𝗿𝗼𝘀𝘁𝗶𝗵 𝗺𝗲𝘀𝘁. Družine z mladimi raziskovalci 👦👧 (8+) lepo vabljene na posebno interaktivno doživetje. V spremstvu pravljic in sličic se boste podali na igriv sprehod po Vili Zlatica ter odkrivali življenje staromeščanske deklice Zlatice. 🏡 Starši pa bodo v spremstvu izkušenega vodiča hkrati spoznali tudi nekdanje domovanje priljubljenega ljubljanskega župana Ivana Hribarja.

Se vidimo! 🐸

Foto: Blaž Gutman/MGML

𝗢 𝗶𝘇𝗷𝗲𝗺𝗻𝗶 𝘇𝗮𝗽𝘂𝘀̌𝗰̌𝗶𝗻𝗶 𝗗𝗿. 𝗭𝗹𝗮𝘁𝗲 𝗛𝗿𝗶𝗯𝗮𝗿 🌍Marija Zlata Hribar, oziroma Zlatica, se je rodila Ivanu Hribarju in Mariji Gori...
27/01/2026

𝗢 𝗶𝘇𝗷𝗲𝗺𝗻𝗶 𝘇𝗮𝗽𝘂𝘀̌𝗰̌𝗶𝗻𝗶 𝗗𝗿. 𝗭𝗹𝗮𝘁𝗲 𝗛𝗿𝗶𝗯𝗮𝗿 🌍

Marija Zlata Hribar, oziroma Zlatica, se je rodila Ivanu Hribarju in Mariji Goričan 11. junija 1913 v Pragi. Kljub temu da muzejski vodniki pogosto poudarjamo predvsem zasluge in zapuščino njenega očeta Ivana Hribarja, ne gre prezreti pomembne vloge in življenjske poti njegove hčerke Zlatice.

V otroštvu je bila po navedbah najemnikov krhkega zdravja, zato je pogosto izostajala od pouka. Maturirala je leta 1932, nato pa se je vpisala na študij medicine, ki ga je zaključila v Zagrebu. V času, ko je Ivan Hribar v poznejših letih že slabše videl, mu je Zlatica pogosto brala časopise. Po njenih spominih jo je jezilo, kadar je morala o istih političnih razpravah brati v več različnih časopisih.

»𝘚𝘢𝘫 𝘴𝘮𝘰 𝘻̌𝘦 𝘣𝘳𝘢𝘭𝘪 𝘷 𝘚𝘭𝘰𝘷𝘦𝘯𝘴𝘬𝘦𝘮 𝘯𝘢𝘳𝘰𝘥𝘶!«
»𝘓𝘦 𝘣𝘦𝘳𝘪 𝘴̌𝘦 𝘵𝘶, 𝘥𝘢 𝘷𝘪𝘥𝘪𝘮, 𝘬𝘢𝘬𝘰 𝘵𝘪 𝘨𝘭𝘦𝘥𝘢𝘫𝘰 𝘯𝘢 𝘱𝘳𝘰𝘣𝘭𝘦𝘮.«

V času samomora njenega očeta je Zlatica v bolnišnici prebolevala škrlatinko. Novica o očetovi smrti jo je močno zaznamovala. Po pričevanjih zdravniških kolegov se je v času okupacije vključila v delo Osvobodilne fronte. Najprej je z OF povezala nekatere svoje sodelavce z oddelka za zdravljenje ušes. Skupaj so zbirali sanitetni material, denar in opravljali druge tajne naloge.

Po približno sedmih mesecih delovanja so skupino odkrile italijanske okupacijske oblasti. Zlatico so skupaj z drugimi zdravnicami in medicinskimi sestrami internirali v konfinacijo v južno Italijo. Po kapitulaciji Italije se je prebila čez Apenine do anglo-ameriške baze, nato pa v glavni štab NOV v Zadr, kjer je ostala do osvoboditve.

Po vojni se je vrnila v Vilo Zlatica, kjer je živela do konca svojega življenja. Posvetila se je medicini, predvsem otorinolaringologiji, ki jo je z dodatnimi izobraževanji in usposabljanji v tujini pomagala razvijati kot samostojno strokovno področje. Na Medicinski fakulteti je predavala kot docentka.

Ohranila je tudi čut za dobrodelnost, ki je zaznamoval njenega očeta. Ob smrti leta 2000 je preostanek družinskega nakita namenila javni dražbi, izkupiček je bil po njeni želji namenjen zdravljenju otrok z okvaro sluha. Svoje domovanje, Vilo Zlatica, je zapustila v javno rabo. Po njeni zaslugi danes v njej deluje muzej, posvečen življenju in delu Ivana Hribarja.

Vljudno vabljeni v Vilo Zlatica, kjer lahko na lastne oči spoznate dediščino, ki se je ohranila po zaslugi skrbne dr. Zlate Hribar. 🏛️

📸: Zlatica Hribar kot maturantka, MGML

𝗜𝘃𝗮𝗻 𝗛𝗿𝗶𝗯𝗮𝗿 𝘇𝗮 𝘃𝗼𝗹𝗮𝗻𝗼𝗺 🚗💨Hribarjev stik z modernostjo se ne izkazuje zgolj v javnih pridobitvah, kot je denimo izgradnja...
21/01/2026

𝗜𝘃𝗮𝗻 𝗛𝗿𝗶𝗯𝗮𝗿 𝘇𝗮 𝘃𝗼𝗹𝗮𝗻𝗼𝗺 🚗💨

Hribarjev stik z modernostjo se ne izkazuje zgolj v javnih pridobitvah, kot je denimo izgradnja sodobnega mestnega vodovoda leta 1890. Leta 1910 si je namreč Hribar omislil celo osebni avtomobil, svoje domovanje pa je pogosto dopolnjeval z mnogimi novodobnimi aparati. Družini so tako življenje lajšali kavomat, električni likalnik, sesalec, lesen pralni stroj in celo električni brivski aparat. 💅

Hribarja sta zaznamovali urejenost in močna disciplina, ki morda mejita na pedantnost. Vse nakupe je skrbno beležil v gospodinjskih knjigah, ki omogočajo podrobne vpoglede v tovrstne nakupe. 📝

Avtomobil je takrat pomenil velik prestiž; Hribar ga je opremil do zob in kupil vse mogoče dodatke, od kovčka, odej, očal in čepic do plašča in gamaš za avtovodjo (kot so takrat klicali voznika). Prestiž, ki ga je prinašal avtomobil, se je kazal tudi v plačilu avtovodje. Ta je namreč prejemal plačo v višini 150 kron, kar je bilo precej več od gospodinje Micke, ki je prejemala zgolj 40 kron.
Hribarjev užitek v vožnji nakazuje tudi dejstvo, da je moral večkrat kupiti dodatne pnevmatike, junija 1911 pa je moral celo plačati kazen za avtoprestopek v višini 5 kron. 🫢

📸: Medobčinski muzej Kamnik

𝗭𝗴𝗼𝗱𝗼𝘃𝗶𝗻𝗮 𝗟𝗷𝘂𝗯𝗲𝘇𝗻𝗶 𝘃 𝗩𝗶𝗹𝗶 𝗭𝗹𝗮𝘁𝗶𝗰𝗮 💝🕓 18.1.2026 ob 18.30 v Vili Zlatica▶ Tako kot so se skozi zgodovino menjali vladarji ...
11/01/2026

𝗭𝗴𝗼𝗱𝗼𝘃𝗶𝗻𝗮 𝗟𝗷𝘂𝗯𝗲𝘇𝗻𝗶 𝘃 𝗩𝗶𝗹𝗶 𝗭𝗹𝗮𝘁𝗶𝗰𝗮 💝

🕓 18.1.2026 ob 18.30 v Vili Zlatica

▶ Tako kot so se skozi zgodovino menjali vladarji in države, so se spreminjali tudi načini, kako smo se lahko in kako se nismo smeli ljubiti. V luči tega vas prav prisrčno vabimo, da se nam pridružite na posebnem vodenem ogledu Vile Zlatica, v katerem vas bomo popeljali skozi prostore te prelepe meščanske vile, tokrat s poudarkom na ljubezni, ki je takrat prav tako oblikovala življenjske zgodbe tako figure Ivana Hribarja kot ostalih Ljubljančanov dvajsetega stoletja. 🤓

Cena redne vstopnice je 8 €, znižana (dijaki, študenti, upokojenci) pa 6 €. Rezervacije in dodatne informacije so na voljo na 𝙫𝙞𝙡𝙖.𝙯𝙡𝙖𝙩𝙞𝙘𝙖@𝙛𝙨𝙠.𝙨𝙞 ali pa preko telefonske številke 040 835 775. 📩

Kdaj je Ljubljana prvič dobila slovenska imena ulic❓ 🇸🇮Leta 1876 so v Ljubljani prvič sistematično uredili poimenovanje ...
26/12/2025

Kdaj je Ljubljana prvič dobila slovenska imena ulic❓ 🇸🇮

Leta 1876 so v Ljubljani prvič sistematično uredili poimenovanje ulic in hišno številčenje. Postopek je razkril napetosti med nemško večino v mestnem svetu in slovenskimi predstavniki, ki so si prizadevali za slovensko podobo mesta. Sprejete rešitve so dajale prednost nemščini: nemški napisi so bili postavljeni na prvo mesto, številne ulice pa so dobile imena nemških oziroma habsburških osebnosti. Le redki Slovenci, kot so Prešeren, Trubar in Vodnik, so dobili svoje ulice. Dalmatin pa je svojo moral odstopiti skladatelju Beethovnu. 🫠

Po občinskih volitvah leta 1882 je mestna oblast prvič prešla v slovenske roke, slovenščina pa je postala uradni jezik magistrata. Nova ulična poimenovanja so začela postavljati slovenski napis na prvo mesto, leta 1892 pa je bil sprejet pomemben sklep, da morajo nove ulice odražati slovenski značaj mesta in imeti izključno slovenske napise. S tem se je začel zavesten proces slovenjenja ljubljanskih komunikacij. 🤓

Kljub ostrim nasprotovanjem in pravnim sporom je Ljubljana vztrajala. Prelomnica je nastopila leta 1908, ko so po septembrskih nemirih izginili tudi zasebni nemški napisi. Takrat je bila dokončno potrjena raba izključno slovenskih uličnih tabel v značilni zeleni barvi z belim napisom – obliki, ki jo v mestu prepoznavamo še danes. ✨

📸: Primož Kolenc, razstavljeni ulični tablici na stalni razstavi Mestni muzej Ljubljana

Address

Cesta 27. Aprila 47
Ljubljana
1000

Opening Hours

Friday 15:00 - 18:00
Saturday 14:00 - 18:00

Telephone

+38640835775

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when Vila Zlatica posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.

Contact The Museum

Send a message to Vila Zlatica:

Share

Category