01/04/2026
𝐂̌𝐢𝐯𝐤𝐢 𝐢𝐳 𝐩𝐫𝐞𝐭𝐞𝐤𝐥𝐨𝐬𝐭𝐢: 𝐎𝐝 𝐭𝐤𝐚𝐧𝐣𝐚 𝐮𝐬𝐨𝐝𝐞 𝐝𝐨 𝐭𝐤𝐚𝐧𝐣𝐚 𝐛𝐞𝐬𝐞𝐝𝐞
📣 Vabimo vas nov vodeni ogled razstave 🐦
ČIVKI IZ PRETEKLOSTI s kustosi sodelujočih muzejev:
🗣️ Tokrat bo po razstavi, ki je na ogled v Cankarjevem domu, vodila naša 𝐌𝐚𝐧𝐜𝐚 𝐎𝐦𝐚𝐡𝐞𝐧 𝐆𝐫𝐮𝐬̌𝐤𝐨𝐯𝐧𝐣𝐚𝐤. Spregovorila bo o tkalski uteži z Vrtičnjaka in nožičku iz Bodešč
👇 PODROBNOSTI:
🗓️ 𝐂̌𝐞𝐭𝐫𝐭𝐞𝐤, 𝟐. 𝐚𝐩𝐫𝐢𝐥 𝟐𝟎𝟐𝟔, 𝐨𝐛 𝟏𝟖. 𝐮𝐫𝐢
📍Galerija Cankarjevega doma (Prešernova 10, Ljubljana)
📧 [email protected] ali 📱051 374 541
🎟️ 8 €, znižana vstopnica 6 €
Tkanje in predenje v pozni bronasti in starejši železni dobi nista bili le bistveni (predvsem) ženski dejavnosti, imeli sta tudi močan simbolen pomen. Zato ni čudno, da se pripomočki za tkanje in predenje pojavljajo v elitnih ženskih grobovih, kot je to osrednji grob gomile 8 na Vrtičnjaku. Tkanje in predenje so povezovali z nastankom in strukturo kozmosa ter z usodo, nad katero so bedele božanske gospodarice usode, kakršne so grške Moire in skrivnostna Gospodarica živali, s katero je povezan obesek v obliki lastovičjega repa, odtisnjen tudi na tkalski uteži z Vrtičnjaka. Tkanine so bile preko načina tkanja, vzorcev in celo figuralnih upodobitev tudi nosilke sporočil.
Mnogo jasneje pa sporočila seveda prenaša pisana beseda. En izmed znanilcev pisane besede v zgodnjem srednjem veku na slovenskem prostoru je nožiček za prirezovanje peres, najden na grobišču Dlesc pri Bodeščah, ki pa vendarle o svojem času spregovori tudi preko svojega okrasa.
Utež, konec 8. ali začetek 7. stoletja pr. n. št. Foto: Tomaž Lauko
