11/06/2026
Predstavitev knjige o Vlastu Kopaču predstavlja enega od vrhuncev leta Vlasta Kopača, ki ga skupaj obeležujemo Medobčinski muzej Kamnik, Plečnikova hiša / Plečnik House, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Slovenski planinski muzej, MAO Slovenija, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU.
V uvodnem nagovoru je glavna urednica knjige Janja Železnikar predstavila okoliščine in ozadje projekta, ki se je začel snovati v letu 2022-2023, direktorica MMK, mag. Zora Torkar pa JE osvetlila pomembno vlogo Vlasta Kopača in njegove dediščine v naših ustanovah, predstavila sodelujoče ustanove in financerje, ki so omogočili finančno izvedbo projekta. Lektorsko delo sta opravili Katja Zupan in Špela Križ, oblikovanje je delo Barbare Sirk in Žige Okorna.
Ob zvokih violine na katero je igrala Anja Kralj, študentka violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani, je večer pridobil na svečanosti.
Knjigo je predstavila Janja Železnikar. Osrednje mesto v knjigi zavzema besedilo Mojce Kopač, hčerke Vlasta Kopača, ki je objavljeno posthumno. V originalni obliki je nastalo v okviru krožka v Mestnem muzeju Ljubljana, kjer so se ukvarjali z neznanimi znanimi osebnostmi. Mojca Kopač je tedaj predstavila svojega očeta. Njeno besedilo je biografski prerez življenja in dela Vlasta Kopača, o katerem vedno piše v tretji osebi ednine, kot nevtralni, zunanji opazovalec. Ostalih štirinajst avtorjev je kolegov muzealcev, raziskovalcev iz inštitutov, ali Kopačevih prijateljev, znancev.
Uredniško delo, uvodnik in bibliografijo je napisala in zbrala Janja Železnikar (MMK), Ana Porok (MGML – Plečnikova hiša) predstavlja Kopača kot Plečnikovega študenta, dr. Matjaž Geršič (GIAM ZRC SAZU) Kopačevo zbiranje zemljepisnih imen, Tina Fortič Jakopič (MUZA, prej MNSZS) risbe iz koncentracijskega taborišča Dachau, dr. Primož Gašperič (GIAM ZRC SAZU) pa njegovo kartografsko delo. Katja Šturm prvič objavlja pretresljiva pisma, ki jih je Kopač kot na smrt obsojen zapornik pisal svoji družini. Med avtorji prispevkov so tudi Ana Katarina Ziherl (GMJ – SPM), ki osvetljuje Kopačeve zamisli o planinskem muzeju ter njegovo oblikovalsko delo na področju planinskih znakov, značk in praporov, dr. Martina Malešič (MAO) predstavlja Kopačevo vlogo pri nastanku Poti ob žici okupirane Ljubljane in njegove načrte zanjo, Sabina Ravnikar (ZVKDS OE Kranj) obravnava njegovo pionirsko delo na področju urbanizma, konservatorstva in spomeniškega varstva. Poseben sklop prispevkov je namenjen Veliki planini: dr. Marija Klobčar piše o osebnih stikih in sodelovanju z arhitektom, mag. Zora Torkar (MMK) o pastirski dediščini, ki jo je Kopač raziskoval in ohranjal, Vinko Poličnik (PD Bajtar) o njegovem vplivu na bajtarstvo in graditeljsko izročilo, Saša Roškar (ZVKDS OE Kranj) o njegovem odnosu do kulturne krajine Velike planine, France Malešič pa knjigo sklene z osebnim pogledom na sodelovanje z Vlastom Kopačem in pomen njegovega dela.
Knjiga bo na voljo v muzejskih trgovinah sodelujočih ustanov. Vabljeni k nakupu.