Andrzej Wróblewski: Čakalnica - Serija kratkih vodstev, 5. del: Deklica in/je smrt
Andrzej Wróblewski: Čakalnica - Serija kratkih vodstev, 4. del: O dinozavrih in ženskah
Andrzej Wróblewski: Čakalnica - Serija kratkih vodstev, 3. del: Umetnik gre na jug
Andrzej Wróblewski: Čakalnica, Serija kratkih vodstev, 2. del: Brezglavi starši
Andrzej Wróblewski: Čakalnica - Serija kratkih vodstev, 1. del: Muha v letu
Jasmina Cibic: Fundus prizadevanja - samostojna razstava, 1. september - 29. november 2020, Muzej sodobne umetnosti Metelkova
Jasmina Cibic: Fundus prizadevanja
1. september - 29. november 2020, Muzej sodobne umetnosti Metelkova
J. Cibic: teaser for The Gift: Act I (2019), single channel HD video, 23 min 43 sec, stereo; co-commissioned and co-produced by FLAMIN – Film London Artists’ Moving Image Network with funding from Arts Council England; steirischer herbst ‘19; macLYON; co-producers Waddington Studios London. Supported by Cooper Gallery DJCAD, University of Dundee; Northern Film School; UGM Maribor Art Gallery; Museum of Yugoslavia; United Nations Geneva; Espace Niemeyer.
Poletna muzejska noč
Poletna muzejska noč. Sobota, 20. junij, od 18.00 do 24.00
Poletna muzejska noč
Poletna muzejska noč. Sobota, 20. junij, od 18.00 do 24.00
Poletna muzejska noč
Poletna muzejska noč
20. junij, 18.00 - 24.00
Delavnica animiranega filma
Na delavnici Magično oko smo raziskovali umetnine iz naše stalne zbirke in se učili tehnik stop-motion animacije s pomočjo mentoric iz Društva za izvajanje filmske vzgoje Društvo Slon
Pokukajte, kako izgleda, ko oživijo umetniška dela Gabrijala Stupice, Lojzeta Spacala, Dušana Tršarja in Andreja Trobentarja.
Začutiti umetnino - Rihard Jakopič pod drobnogledom. Stare poškodbe — nove rešitve
Začutiti umetnino
Rihard Jakopič pod drobnogledom. Stare poškodbe — nove rešitve
Predstavitev trimesečnega študentskega inovativnega projekta za družbeno korist (ŠIPK), pri katerem študenti štirih fakultet Univerze v Ljubljani pod vodstvom restavratorskega oddelka MG+MSUM in ALUO na podlagi komentarjev slepih ljudi nadgrajujejo pred letom izvedeni projekt Kaj vidimo z očmi, kaj vidimo s prsti.
V letošnjem projektu Začutiti umetnino ima naslov dvojni pomen – vključuje tako otip kot tudi čustveno dojemanje umetnine. Pripravili so več nivojev možnega spoznavanja izbranega umetniškega dela, ki vključujejo več čutil: otip, zvok, vonj in zgodbo. Modeli umetnine - slike impresionističnega slikarja Riharda Jakopiča - bodo pripravljeni v več nivojih – najprej kot shematski prikaz oblik celote in zatem detajli, na koncu pa še zmodeliran motiv. Vonj, zvok in pripoved zgodbe bodo spremljali doživljanje hkrati z dotikanjem predmeta in ustvarili celostno dojemanje umetnine.
Projekt je del prihajajoče razstave Rihard Jakopič pod drobnogledom. Stare poškodbe – nove rešitve, ki bo v Moderni galeriji nadaljevala cikel raziskovalnega dela na področju konserviranja - restavriranja modernih in sodobnih likovnih del.
#IMD2020 #Museums4Equality
Dobrodošli v MG+MSUM!
Spoštovani obiskovalci!
Od torka, 5. maja 2020, vas spet z veseljem pričakujemo v Moderni galeriji in Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Zaenkrat so za javnost odprti vsi razstavni prostori in obe knjigarni, ob lepem vremenu pa tudi Kavarna Moderna. Prosimo, da ob obisku upoštevate posebna zdravstveno-varnostna pravila. Odprto od torka do nedelje od 10.00 do 18.00.
Veselimo se vašega obiska.
ARTEMIJA, 17. del
ARTEMIJA, 17. del
Doba česa nas čaka? Mag. Adela Železnik vam za praznični konec tedna predstavlja delo Mladena Stilinovića Doba rdeče (1973–1990). (Video: Marko Jenko & Dejan Habicht; zvok: Mladen Stilinović »Krumpira, krumpira«, iz performansa l. 2001, neprofitna raba)
ARTEMIJA, 16. del
ARTEMIJA, 16. del
O Lapajnetovi »kači«. Kustosinja dr. Martina Vovk vam predstavlja kratko, a izjemno zanimivo obdobje ustvarjanja kiparja Toneta Lapajneta (1933–2011). (Video: Marko Jenko & Dejan Habicht; glasba: Aphex Twin, Heliosphan, Live at Roskilde, zgolj neprofitna raba, archive.org).
ARTEMIJA, 13. del
ARTEMIJA, 13. del
Ne, nismo v vojni. Kdo bo zmagoslaven? V tem delu vam kustos dr. Marko Jenko predstavlja partizansko grafiko Vita Globočnika (1920–1946) z naslovom Triumf iz njegove mape linorezov Herrnvolk (maj 1945). Mapa je dostopna v knjižni obliki. Triumf je vključen v postavitev partizanske umetnosti na stalni razstavi umetnosti 20. stoletja v Moderni galeriji.
(Video: Marko Jenko & Dejan Habicht; foto: Dejan Habicht; last: Muzej novejše zgodovine Slovenije; glasba: upočasnjena romunska maša, archive.org)
ARTEMIJA, 11. del
ARTEMIJA, 11. del
Žena, mati, gospodinja… In kako je z življenjem v dvoje oziroma z zakonskim življenjem v času samoizolacije? Kustosinja dr. Bojana Piškur je izbrala delo Vlaste Delimar Poroka z Željkom Jermanom (performans, serija črno-belih fotografij, 1982). (Video: Marko Jenko & Dejan Habicht; glasba: D. Šoštakovič, 2. valček, Johann Strauss Orchestra, archive.org)
ARTEMIJA, 10. del
ARTEMIJA, 10. del
Skupina OHO in bližina v fizični distanci. Igra in telepatija v konceptualni umetnosti. Kustos Igor Španjol se je v obsežni zbirki OHO Moderne galerije osredotočil na Interkontinentalni grupni projekt Amerika-Evropa iz leta 1970. (Video: Marko Jenko & Dejan Habicht; zvok: japonska folk piščal, archive.org)
ARTEMIJA, 9. del
ARTEMIJA, 9. del
Deveti del serije je pripravila kustosinja za fotografijo mag. Lara Štrumej, ki pripravlja pregledno razstavo Božidarja Dolenca. Vrstijo se sledeče Dolenčeve fotografije: Maroko, 1978; Maroko, 1978; Grčija, Rt Sounion, 1980; Grčija, Rt Sounion, 1980; Grčija, Rt Sounion, 1980. (Video: Marko Jenko & Dejan Habicht; zvok: archive.org)
ARTEMIJA, 7. del
ARTEMIJA, 7. del
Kustos Igor Španjol je izbral film Maje Hodošček Ako se sjećate, uvijek sam govorio o budućnosti? (2013).
»Svet se je ustavil in odvisnost človeštva od dogodkov, ki jih ne moremo obvladovati ali pa so nam premalo znani, je postala vir neke specifično sodobne tesnobe. Boris Groys se je tej kozmični tesnobi kot kustos posvetil v predzadnjem trienalu sodobne umetnosti U3 z naslovom Onkraj naše oble. Na razstavi ga je bolj kot osvajanje vesolja zanimala organizacija življenja na zemlji, med drugimi temami še zlasti možnosti za umetniško raziskovanje perspektiv telesne nesmrtnosti. Zato je med prvimi deli izbral film Maje Hodošček, v katerem mlajši lik poskuša imitirati predsednika Tita. Fascinacija nad nekdanjim načinom življenja kljub odsotnosti realne izkušnje, pomen posredovanih podob, spominov in arhivov, bližina in hkrati oddaljenost zgodovinskega trenutka se pri njem kažejo kot zadrega. Utopični poskus nekakšne kostumske reinkarnacije tako ni preprost beg v preteklost, razumemo ga lahko predvsem v smislu nezmožnosti artikuliranja sedanje pozicije, mogoče tudi v času aktualne pandemije.«
ARTEMIJA, 6. del
ARTEMIJA, 6. del
Pripravila ga je kustosinja mag. Mojca Štuhec, ki vam predstavlja delo Tanje Špenko.
»Del stalne postavitve Moderne galerije je tudi Slika št. 4 akademske slikarke Tanje Špenko, nastala leta 1980. V svojem osrednjem delu je slika, ki pravzaprav že prehaja v objekt, skoraj črna, monokromna, minimalistična. Njen ključni element so dolge vrvice, ki v enakomernih razmikih horizontalno 'rastejo' iz okvirja levo in desno. So kot nekakšni podaljški, kot 'tipalke', ki se širijo v - sicer še vedno dvodimenzionalni - prostor stene in s tem razširjajo ne le fizični, pač pa tudi mentalni, pomenski prostor slike. Delo pravzaprav učinkuje kot triptih, pri čemer subtilno napetost ustvarja prav element asimetrije, ki ga umetnica ustvari z daljšimi vrvicami na levi strani slike. Čeprav je v sami obdelavi materialov in v 'ekspanziji'« slike že mogoče zaznati slutnjo asociativnega, organskega (in v to smer asociativnih objektov se dejansko razvijajo avtoričina kasnejša dela iz prve polovice osemdesetih let), pa delo Špenkove v tej fazi še vedno pripada nekemu bolj premišljenemu principu. V mirni zadržanosti, reduktivnosti in sistematičnosti principov gradnje slike, v ponavljanju horizontalno 'lebdečih' trakastih polj črnin in sivin ter vrvic/črt, nedvomno prepoznamo pripadnost t. i. postminimalizmu, ki se je v ZDA pojavil v sredini šestdesetih let 20. stoletja. Zanj je bilo značilno prepletanje oz. nadgrajevanje nekaterih elementov predhodnega minimalizma (npr. repeticija, monokromnost, modularnost, geometričnost, enostavnost oblik itd.) z novejšimi pristopi procesualne umetnosti in antiforme (npr. poudarek na procesih izdelave, na bolj senzualnih, 'organskih' materialih in oblikah, vnašanju vsebine in metaforičnosti itd.), s katerimi so umetniki zavrnili nereferencialnost in hladnost minimalizma. V delih Tanje Špenko iz začetka in prve polovice osemdesetih let pa tudi v ustvarjanju kiparke Dube Sambolec je mogoče prepoznati specifično likovno senzibilnost, ki je ze
Serija ARTEMIJA, 2. del
ARTEMIJA, 2. del
Serija Artemija se nadaljuje. Drugi del je pripravila Zdenka Badovinac. V teh dneh na spletu in v drugih medijih vidimo veliko prizorov z mestnih balkonov. Detajli o akciji so dostopni na: http://www.mg-lj.si/si/razstave/1963/sanja-ivekovic/
(Animacija: Dejan Habicht)
»Delo Sanje Iveković z naslovom Trikotnik 2000+ iz leta 1979 je eno prvih del, ki smo jih v Moderni galeriji kupili za zbirko Arteast 2000+. Zdi se mi, da smo prvi muzej, ki je to delo sploh pridobil za svojo zbirko, kar dokazuje tudi njegov enkratni značaj. Edino naš Trikotnik 2000+ ima štiri fotografije, drugače od edicije, ki je nastala pozneje pod naslovom Trikotnik in ima tri fotografije. Trikotnik je izvrsten primer, kako neko umetniško delo zaživi v novih in drugačnih okoliščinah. Več kot štirideset let po svojem nastanku nas to delo danes, v času splošne izolacije, kakršne nihče od nas še ni doživel, provocira, naj ponovno razmislimo o mejah med javnim in zasebnim prostorom. Ženska na balkonu je klasičen motiv v zgodovini umetnosti, ki dobiva nov pomen v okoliščinah, ko se ponovno sprašujemo, na kaj se je skrčil javni prostor. Virtualni prostor, okna in balkoni so nadomestili tisto, kar so nam včasih pomenili mestni trgi. Priče smo novi kreativnosti na balkonih, ki ima trenutno predvsem pomen sosedske solidarnosti in vzpodbujanja. Ali ima tudi potencial subverzivnega prostora, kot ga je imel Sanjin balkon konec sedemdesetih let?«
ARTEMIJA, 1. del / ARTEMIC, pt. 1
Serija ARTEMIJA, 1. del
Moderna galerija začenja s serijo ARTEMIJA, s katero vam bomo zaposleni v Moderni galeriji ponudili kratko misel ali preblisk o izbranih umetninah iz zbirk Moderne galerije. Prvi del serije je pripravil kustos dr. Marko Jenko, ki je izbral svetlobne objekte akademskega kiparja Dušana Tršarja. (Video: Marko Jenko; glasba: archive.org)
»Leta 2017 sem v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac Kostanjevica na Krki pripravil različico retrospektive Dušana Tršarja, s katerim je bilo nadvse prijetno sodelovati. V Moderni galeriji hranimo kar nekaj njegovih del iz različnih obdobij njegovega ustvarjanja. Najbolj fascinantni so nedvomno svetlobni objekti iz sedemdesetih let; iz pleksi stekla, drugih plastičnih materialov in seveda neonskih cevi, ki jih pozneje izključi, uvede pa tudi barvno redukcijo. Spomnim se učinka, ko smo svetlobne objekte – o kipih je pač skoraj nemogoče govoriti v tradicionalnem pomenu – v zatemnjeni osrednji dvorani prvič skupaj ugledali prižgane. Magično. Zanimiva je seveda povezava med njegovimi risbami, ki so kot v sebi gibajoče se, in objekti. Pravzaprav gre včasih kot za prenos risbe v 3D – in ni odveč dodati, da pri vsej novosti, kar so ti objekti v takratnem jugoslovanskem prostoru nedvomno bili, vendarle ohranjajo stik s kar najbolj temeljnimi prvinami kiparstva, a tudi slikarstva: podstavek, okvir, ki gre ponekod v škatlo, v kateri je ujeto svetlobno gibanje. Kot 3D slika. Kar je tipično: meje med mediji se v 20. stoletju pač zabrišejo. In morda je fascinacija z njimi še primarnejša: spomnim se, da sem na sredino prostora postavil objekt, ki izgleda kot ogenj – kot fascinacija v gledanju plamenov. Ko sem moral kolegom v nekem velikem tujem muzeju predstaviti umetnost iz naših krajev, sem jim pokazal tudi ta video. 'To ste imeli… v Jugoslaviji?', so mi rekli. Da. Toliko o predstavah.«
Razstava Introspektiva: V.S.S.D. (Veš slikar svoj dolg, 1985-1995) +- Alen Ožbolt (dela 1995-2018)
Odprtje razstave Introspektiva: V.S.S.D. (Veš slikar svoj dolg, 1985-1995) +- Alen Ožbolt (dela 1995-2018):
6. februar ob 20.00
Dimitry Orlač: Spomin/prisotnost
Oddaja Platforma o razstavi U3 - Živo in mrtvo
Oglejte si oddajo Platforma o razstavi U3. Danes, ponedeljek 28. oktobra, ob 22.50 na TV SLO 1.
Poletna muzejska noč. 15. junij 2019 od 18h do 24h.